Glavna naloga policije je skrb za varnost ljudi in varovanih dobrin. Odgovornost družbe kot celote oz. zakonodajalca pa je poiskati tako ureditev policijskih pooblastil, da so uravnotežena med svobodo in nadzorom. Zato se v policiji ne strinjamo z navedbami, ki so se pojavile v preteklih dneh v javnosti, da se z novelo zakona o kazenskem postopku izjemno širijo pooblastila, ki nesorazmerno posegajo v zasebnost posameznika.

Policija mora opozarjati na težave, ki jih ima pri obravnavi s sodobno tehnologijo podprtih kaznivih dejanj, in poudarja, da ni niti zakonodajalec niti obveščevalna služba. Policija je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve in za uspešen boj proti sodobnemu kriminalu, kriminalu novih tehnologij, potrebuje poleg materialnih sredstev tudi ustrezna zakonska pooblastila. Uporaba policijskih pooblastil je že sedaj zelo nadzorovana, seveda pa bi moralo biti enako tudi pri uvedbi morebitnih novih. 

Boj proti resnemu kriminalu in hiter tehnološki razvoj sta glavna razloga, da se mora tudi policija odzivati z učinkovitimi ukrepi. Posamezniki in organizirane kriminalne združbe danes izvršujejo kazniva dejanja v ozkem, zaprtem krogu, z natančno določenimi vlogami posameznikov in izjemno previdno. V policiji smo v preteklosti večkrat opozarjali na potrebo po uveljavitvi nekaterih novih pooblastil zaradi novih pojavnih oblik kaznivih dejanj ali tehnološkega razvoja, a se tem predlogom ni sledilo. Zato danes na nekaterih področjih dela zaostajamo pri ureditvi policijskih pooblastil v primerjavi z drugimi državami Evropske unije - npr. ne moremo uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov pri iskanju določenih oseb, za katerimi je razpisana tiralica ali evropski nalog za prijetje in predajo.

Ena od predlaganih sprememb je, da se v skladu z vsemi načeli strogega testa sorazmernosti uredi uporaba t. i. IMSI lovilca. Gre za uporabo tehničnih sredstev za ugotavljanje podatkov za razpoznavo opreme in številk ali lokacije komunikacijskega sredstva, ne pa za vsebino komunikacije. S to napravo torej policija ne bi prisluškovala, kar je bilo že večkrat napačno objavljeno v javnosti. Predlog je obravnavala delovna skupina na pravosodnem ministrstvu, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz pravosodnega in notranjega ministrstva, vrhovnega državnega tožilstva, vrhovnega sodišča, urada informacijskega pooblaščenca itd. Strokovna razprava se je odvijala več mesecev, rešitev pa predvideva uporabo IMSI lovilca pri najhujših oblikah kaznivih dejanj s področja organizirane in gospodarske kriminalitete. Ukrep bi se izvajal na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, torej ob predhodni in naknadni sodni kontroli, v največji možni meri pa bi bile zaščitene tudi pravice tretjih oseb.

V podobno smer gre tudi predlog glede namestitve programske opreme, ki sicer še ni dokončno oblikovan, omogočal pa bi prestrezanje kriptirane komunikacije preko spleta. Tudi ta ukrep bi bil mogoč le ob predhodni in naknadni sodni kontroli, ko so sicer izpolnjeni zakonski pogoji za odreditev ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem. To bi bilo mogoče le v primeru hujših kaznivih dejanj s hujšo predpisano kaznijo ob obstoju utemeljenih razlogov za sum in ko ne bi bilo mogoče pridobiti dokazov z drugimi - manj invazivnimi - ukrepi.

Ob tem je vendarle treba dodati, da v določenih primerih odkrivanja ali preprečevanja najhujših kaznivih dejanj lahko policija že sedaj, po odredbi preiskovalnega sodnika, vstopi v stanovanje ali druge prostore in namesti tehnična sredstva za dokumentiranje. Pa tudi vse izsledke, ki jih pridobi z izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov, že sedaj v celoti izroča državnemu tožilstvu oz. sodišču. Podobno je tudi z dokazi, ki jih pridobivamo s policijskimi pooblastili - vsi so v nadaljnjih postopkih deležni sodne presoje.