Danes, 1. oktobra, je bil v časopisu Večer objavljen članek z naslovom Venigerjevi "nepogrešljivi" kadri, ki je v več delih zavajajoč, zato objavljamo naslednje pojasnilo.

Ne drži, da je generalni direktor policije Stanislav Veniger 199 uslužbencem, ki imajo pogoje za upokojitev, podaljšal delovno razmerje. Na podlagi utemeljitev služb ga je podaljšal le dvema zaposlenima (enemu za tri mesece in drugemu za eno leto), ostali dogovori pa so bili sklenjeni takoj po uveljavitvi Zakona o uravnoteženju javnih financ, torej v juniju 2012, ko Veniger še ni bil generalni direktor policije.

Prav tako ne drži, da so morali v pokoj policisti, ki so bili nepogrešljivi v operativnih enotah, saj so bili dogovori sklenjeni z vsemi tistimi, ki so bili potrebni za nemoteno izvajanje delovnega procesa in so bili obenem tudi sami pripravljeni nadaljevati z delom. Ustvarjanje vtisa, da so se ti dogovori sklepali predvsem z zaposlenimi v vodstvu, je zato neprimerno in zavajajoče, saj je bila večina dogovorov v letu 2012 sklenjena ravno z zaposlenimi, ki delujejo na regionalni in lokalni ravni. Treba je pojasniti, da je na datum uveljavitve Zakona o uravnoteženju javnih financ pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnjevalo 350 uslužbencev policije. Z usmeritvami ministrstva je bilo predlagano podaljšanje delovnega razmerja vsem policistom na operativnih delovnih mestih in vsem kriminalistom. Kljub temu se je 109 uslužbencev policije upokojilo, med njimi 41 policistov in kriminalistov, ki jim je bilo z usmeritvijo ministrstva predlagano podaljšanje delovnega razmerja. Za ostale policiste so vodje organizacijskih enot policije s pisno utemeljitvijo predlagale uslužbence, s katerimi naj bi delodajalec sklenil dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja. Za preučitev predlogov je bila imenovana delovna skupina, ki je predlog po preučitvi posredovala v dokončno odločitev takratnemu generalnemu direktorju policije Janku Goršku. Poleg tega so bili dogovori z večino operativnih delavcev sklenjeni za dobo dveh let, za večino policijskih šefov, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev, pa za eno leto.

V članku so prav tako navedeni napačni zneski bruto plače poimensko izpostavljenih zaposlenih. Naj pojasnimo, da podatek o bruto plači že vsebuje vse dodatke, vključno z dodatkom za delovno dobo. Avtorica prispevka pa je celotni bruto plači napačno ponovno prištela še dodatke in s tem prikazala precej večje zneske, pri nekaterih kar za četrtino.

Označevanje sklepanja dogovorov z zaposlenimi v vodstvu policije in Službi generalnega direktorja policije kot "nedopustno in nehigijenično" pa ocenjujemo kot poceni populizem. Gre namreč za delovna mesta z veliko odgovornostjo in zahtevanim strokovnim znanjem. Prav uslužbenci na teh delavnih mestih imajo potrebna znanja in izkušnje za izvajanje teh nalog. Všečno ali ne, policija za učinkovito delo, poleg operative potrebuje tudi službe, ki usmerjajo delo le-te in zagotavljajo pogoje in okvire za nemoteno delo.