Včeraj so kriminalisti k preiskovalni sodnici ljubljanskega okrožnega sodišča privedli osumljenca ropa SKB banke, ki je za oba odredila pripor. Predstavniki policije in državnega tožilstva smo na današnji novinarski konferenci pojasnili potek preiskave.
Z leve: Blanka Žgajnar, Marjan Fank in mag. Branko Japelj
Na novinarski konferenci so sodelovali Marjan Fank, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, mag. Branko Japelj, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana, Blanka Žgajnar, okrožna državna tožilka iz Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, ter predstavnik policije za odnose z javnostmi s področja kriminalitete Drago Menegalija.
Zvočni posnetek izjave Marjana Fanka (mp3)
Zvočni posnetek izjave Blanke Žgajnar (mp3)
Zvočni posnetek izjave mag. Branka Japlja (mp3)
Novinarska vprašanja in odgovori (mp3)
Policija je za rop SKB banke odvzela prostost dvema osumljencema, tretji je še na prostosti
Kot je dejal Marjan Fank, so kriminalisti Policijske uprave Ljubljana in Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave v petek, 16. marca, izvedli del zaključnih aktivnosti v kriminalistični preiskavi ropa SKB banke, ki je bil izvršen leta 2005. Pri tem so pridržali dva osumljenca, in sicer so policisti in kriminalisti odvzeli prostost 34-letnemu moškemu iz Ljubljane in 31-letnemu moškemu iz okolice Ljubljane, ki sta utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja ropa po členu 213/III, II in I Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Eden od privedenih je osumljen neposredne izvršitve ropa, drugi pa je bil zaposlen v varnostnem podjetju, ki je opravljalo storitve varovanja za banko. Oba prijeta osumljenca sta bila včeraj privedena k preiskovalni sodnici v Ljubljani, ki je zoper njiju odredila pripor.
Kaznivega dejanja je utemeljeno osumljen tudi 28-letni moški iz okolice Ljubljane, ki je v tujini. V zvezi s tem bodo sledili ustrezni ukrepi v skladu z Zakonom o kazenskem postopku.
Rop SKB banke se je zgodil v noči z 31. oktobra na 1. november 2005
Kot je pojasnil mag. Branko Japelj, je 31. oktobra 2005 ob 22.32 uri na telefonsko številko SKB banke poklicala neznana oseba, ki se je predstavila z imenom in priimkom enega od najemnikov sefa. Neznana oseba je poklicala navedeno telefonsko številko z namenom, da najavi svoj prihod v trezor banke. Klic je sprejel varnostnik, ki je osebi povedal, da se lahko v poslovalnici oglasi malo kasneje.
Okoli 22.40 ure sta pred vhodna vrata trezorja prišla dva neznana moška. Eden od njiju je pozvonil na domofon in se predstavil tako kot prej po telefonu, zato jima je varnostnik odprl vhodna vrata v predprostor trezorja, kjer se nahaja kodni čitalec. Moška sta pristopila do kodnega čitalca, eden od njiju pa je vtipkal kodo. Po pravilno vtipkani kodi so se odprla vrata v naslednji prostor trezorja. Neznana moška sta hitro vstopila v prostor, kjer sta se nahajala varnostnika, ter ju fizično onesposobila. Najprej sta v njiju naperila puške in jima ukazala, da se uležeta na trebuh, nato pa ju zvezala s samolepilnim trakom.
Po tem, ko sta neznana storilca onesposobila varnostnika, sta omogočila vstop v trezor še ostalim storilcem, ki so se pred tem iz Pražakove ulice pripeljali v podzemno garažo. Storilci so se pripeljali s kombiniranim vozilom bele barve, oblepljenim z nalepkami podjetja, ki opravlja storitve čistilnega servisa. Neznani storilci so s kombiniranim vozilom pripeljali orodje in ga s pomočjo dveh plastičnih zabojnikov za smeti pripeljali v notranjost trezorja.
Tam so storilci najprej z avtogenim varilnim aparatom izrezali ključavnice na vratih sefov. Iz tako nasilno odprtih sefov so vzeli plastične predale in odtujili njihovo vsebino. Poleg rezanja z avtogenim varilnim aparatom so storilci vlamljali v sefe tudi tako, da so s pomočjo še neugotovljenega kovinskega predmeta vrata sefov odprli na vzvod. Z vlamljanjem so nadaljevali do približno 5.10 ure in v tem času vlomili v 428 sefov, v 29 sefov pa poskušali vlomiti.
Ob približno 6. uri so storilci trezor neovirano zapustili, še pred tem pa so s police v sobi varnostnikov vzeli kontaktne ključe osebnega avtomobila znamke Kia Sephia, ki je bil last enega izmed varnostnikov. Zatem so se vrnili po isti poti iz trezorja preko ploščadi v garažno hišo. Ukradene predmete in del orodja so naložili v kombinirano vozilo ter se z njim in osebnim avtomobilom znamke Kia Sephia odpeljali neznano kam.
Storilci so se s kraja dejanja odpeljali do opuščenega kamnoloma v kraju Orle. Tam so ukradene predmete preložili v drugo, neznano, vozilo in se odpeljali neznano kam. Še pred tem pa so zažgali kombinirano vozilo znamke Fiat Fiorino. Ob 7.20 uri 1. novembra 2005 je na Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana po telefonu poklical občan ter sporočil, da v kamnolomu na Orlah gori vozilo bele barve. Pregled ostankov zažganega vozila je pokazal, da gre za kombinirano vozilo znamke Fiat Fiorino, ki je bilo ukradeno med 17. in 18. oktobrom 2005 s parkirnega prostora na Viču. Registrske tablice, ki so bile nameščene na vozilu, pa so bil ukradene 31. oktobra 2005 na območju Domžal.
Z drugim vozilom, odvzetim osebnim avtomobilom znamke Kia Sephia, so se storilci odpeljali pod nadvoz avtoceste na Dolenjski cesti v Ljubljani, in sicer na Dolenjsko cesto v bližino Tržnice Rudnik, kjer so ga še isti dan, tj. 1. novembra 2005 zapuščenega našli policisti.
Pri ogledu kraja kaznivega dejanja v notranjosti SKB banke je bilo ugotovljeno, da so storilci v trezorju pustili orodje, ki so ga uporabili pri ropu, in sicer jeklenke za plin za avtogeno varjenje skupaj z rezalnimi napravami, zabojnik za smeti, drugo orodje ter imitacijo strelnega orožja, s pomočjo katerega so onesposobili oba varnostnika. Storilci so med ropom v trezorju onesposobili vse nadzorne videokamere.
Skupna materialna škoda iz navedenega kaznivega dejanja znaša za okoli 32 milijonov evrov.
Hišna preiskava pri enem od osumljencev pripeljala tudi do odkritja šestih ukradenih slik Ivana Groharja
Med hišno preiskavo, ki so jo policisti in kriminalisti 17. marca 2012 opravili pri 34-letnem osumljencu, so našli tudi 6 umetniških slik, in sicer dela slikarja Ivana Groharja, ki so so bila ukradena 27. septembra 2007 na območju Občine Železniki. Za to kaznivo dejanje bo podana kazenska ovadba. Ravno tako bo zoper tega osumljenca danes podana kazenska ovadba po členu 245. KZ-1 oz. za kaznivo dejanja pranja denarja.
Preiskava ropa SKB banke je bila izjemno zahtevna
"Preiskava ropa SKB banke je potekala neprekinjeno vse od storitve dejanja. V ta namen je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki je najprej delovala v širši sestavi, kasneje pa v ožji. Zaradi različnih informacij in domnev, predvsem v prvih letih od dogodka, je preiskava potekala v več smereh, dokler posamezne različice zgodbe niso bile ovržene oziroma je bila potrjena tista razlaga dogodka, ki je privedla do aretacije osumljenih. Vsaka od možnosti je od preiskovalcev zahtevala številne in obsežne preveritve, množico opravljenih razgovorov in obsežno sodelovanje s tujimi varnostnimi organi. Policija je prejela tudi veliko napačnih informacij, kar je dodatno otežilo delo in podaljšalo čas preiskovanja. Vztrajnost in doslednost kriminalistov sta po nekaj letih preverjanja različnih informacij pripeljala preiskavo do točke, ko se je sum osredotočil na posamezne osebe in potrdil do te mere, da je bilo možno njihovo prijetje," je pojasnil Marjan Fank.
Na zahtevnost preiskave kaže že podatek, da je samo ogled kraja dejanja potekal neprekinjeno skoraj tri dni, natančneje 56 ur. Kot je pokazala preiskava, je ravno kakovostno delo kriminalistov, ki so opravili ogled, in kasneje forenzikov Nacionalnega forenzičnega laboratorija v veliki meri pripomoglo k uspešnem poteku preiskave. Težo omenjenega dejanja potrjuje tudi dejstvo, da je rop postal predmet dela AWF Furtum - analitične delovne skupine za področje premoženjskih deliktov Europola, ki je tudi neposredno nudila pomoč pri izmenjavi in obdelavi podatkov. Policija je ves čas preiskave dobro sodelovala z oškodovano banko in tujimi varnostnimi organi, celotno preiskavo pa je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo RS.
Preiskava je poleg iskanja osumljencev dejanja poskušala dati odgovor tudi na vprašanje o finančnem toku odtujenih sredstev. Ugotoviti je bilo mogoče le določen del toka odtujenega denarja, saj je bila finančna preiskava zaradi zagotavljanja konspirativnosti postopka v veliki meri omejena, zato do prijetja ni bilo mogoče opraviti vseh preveritev. Ker preiskava še ni zaključena, bo po prvih prijetjih tudi ta segment preiskave stekel intenzivneje. Dosedanje ugotovitve pa kažejo na možnost, da je le majhen del sredstev ostal v Sloveniji, medtem ko bi lahko bil preostali del namenjen investiranju v nelegalne posle v tujini.
Prva razkritja in prijetja osumljencev zagotovo še ne pomenijo zaključka preiskave, ta se bo namreč nadaljevala tudi v prihodnje. Policija bo storila vse, da se raziščejo do sedaj še neznane okoliščine primera.