Na Univerzi na Dunaju, eni izmed najstarejših univerz v Evropi, ustanovljeni že leta 1365, je med 29. avgustom in 3. septembrom 2011 potekal 24. svetovni kongres mednarodnega društva za forenzično genetiko (ISFG – International Society for Forensic Genetics).
Kongresa se je udeležilo okoli 600 strokovnjakov iz več kot 60 držav z vseh kontinentov. Udeleženci so prisostvovali 65 predavanjem, od tega je bilo pet plenarnih. Skupina uglednih strokovnjakov in znanstvenikov je izmed 800 poslanih strokovnih in znanstvenih del v obliki posterjev izbrala kar 408 takih, ki so bili predstavljeni na kongresu.
Predstavljene so bile najnovejše raziskave z različnih področij forenzične humane genetike in genetike drugih organizmov (divjih in domačih živali, rastlin, mikroorganizmov), da bi določili njihov izvor pri ugotavljanju določene osebe v sledi, ali pa le tip sledi (vrsta živali, vrsta telesne tekočine). Del kongresnih predavanj in posterjev je bil namenjen tudi prikazu razvoja matematičnih ali programskih orodij za interpretacijo kompleksnih bioloških sledi, ki vsebujejo biološke sledi dveh ali več oseb, s poudarkom na predstavitvi njihove točnosti kot tudi omejitve in slabosti vsakega od njih. Ker pa forenzične preiskave posredno zadevajo tudi druga področja vsakdanjega življenja, so bile predstavljene še tehnološke in metodološke novosti, etična in pravna vprašanja, podatkovne baze, kakovost in standardi ter populacijske in migracijske študije.
Poleg uglednih tujih strokovnjakov in znanstvenikov so na tokratnem kongresu ISFG predstavili svoje raziskave tudi strokovnjaki oddelka za biološke preiskave slovenskega Nacionalnega forenzičnega laboratorija, Vanja Kastelic, Gavrilo Hadžič in profesor dr. Katja Drobnič, ki vodi vse tri raziskave. V obliki posterjev so predstavili raziskavo preiskovanja polimorfizma posameznih nukleotidov, katere namen je napovedovanje barv oči in las oseb iz biološke sledi (V. Kastelic – P 069), ustreznost biomarkerjev informacijske RNA za identifikacijo vaginalnih izločkov na penilnih brisih (G. Hadzič, P 107) in identifikacijo sesalskih vrst na podlagi variabilnosti genov citokroma b na mitohondrijski DNA (M. Črček, P 385). Omenjene raziskave se vključujejo v sodobne trende na področju forenzičnih genetskih raziskav. Namen vseh treh raziskav je učinkovitejše razreševanje kaznivih dejanj z uporabo dodatnih materialnih dokazov.
Dunaj velja na področju forenzične genetike za zgodovinsko pomembno mesto. V njem je konec 19. in v začetku 20. stoletja deloval zdravnik in biolog Karl Landsteiner, odkritelj krvnih skupin ABO oz. ABC, kot jih je leta 1901 sprva sam poimenoval. Karl Landsteiner je pionir na področju forenzične serologije, za svoje odkritje je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado. Kongres ISFG je največji in najpomembnejši mednarodni kongres s področja forenzične genetike. Poteka vsaki dve leti. Udeležujejo se ga najuglednejši profesorji, doktorji znanosti in strokovnjaki iz vsega sveta.
Program s prispevki
Posterji:
- Practical value of the marker MUC4 for identification of vaginal secretion in penile swabs (G.Hadžič, A. Lukan, K. Drobnič)
- Single multiplex system of twelve SNPs: validation and implementation for association of SNPs with human eye and hair color (V. Kastelic, K. Drobnič)
- Forensic identifiacion of 15 mammalian species based on PCR apmplicons of mitohondrial cytochrome b gene (M. Črček, K. Drobnič)