Predstavniki Policije, Ministrstva za notranje zadeve in drugih državnih organov smo danes, 15. junija 2009, na skupni novinarski konferenci javnost opozorili na naše aktivnosti in prizadevanja, da bi bili dnevi ob koncu šolskega leta, ki so v večji meri kot sicer namenjeni zabavi, za mlade in njihove starše čim bolj varni.

Na fotografiji (z desne): Janez Ogulin, vodja Sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi, Mateja Rokvič, glavna inšpektorica na Inšpektoratu RS za notranje zadeve, Matej Košir iz Sektorja za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog na Ministrstvu za zdravje, ter Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport

***

Zvočni posnetek izjave Borisa Zupančiča (mp3) 

Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo, je poudaril, da Ministrstvo za šolstvo in šport vseskozi dejavno sodeluje pri usklajevanju preventivnih akcij na področju varnosti otrok. Ena zadnjih takšnih akcij, ki so jo uskladili, je v okviru projekta Varno poletje na slovenskih cestah.

Povedal je, da so šole prosili, naj z učenci in dijaki spregovorijo o nevarnostih uživanja alkohola, zlasti o nevarni vožnji pod vplivom alkohola. Otroci in mladoletniki lahko namreč posredno vplivajo na starejše s svojim "odprtim otroškim govorom", mladoletniki pa so lahko že aktivni udeleženci v prometu (kolesarji ...).

Tudi sicer bodo mnoge nevladne organizacije in mnoga društva izvajala različne aktivnosti in projekte, nekatere od katerih nekatere sofinancira tudi Ministrstvo za šolstvo in šport.

V okviru redne dejavnosti šolskih programov je mnogo kroskurikularnih vsebin s področja preventivnega delovanja v smislu varovanja življenja. Učenci in dijaki skozi različna učna gradiva spoznavajo pomen preventivnosti do sebe in drugih. Sposobnost ponotranjenja pa je seveda odvisna še od drugih dejavnikov, ki imajo prav tako močan vpliv na učence in dijake (zgledi sovrstnikov, zgledi in ravnanje staršev, mediji, stališča v družbi ...).

***

Zvočni posnetek izjave Mateja Koširja (mp3) 

Predstavnik Ministrstva za zdravje, Matej Košir iz Sektorja za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog na Direktoratu za javno zdravje, je za začetek na kratko predstavil stanje, podatke in trende na področju alkohola, pri čemer je izpostavil žalostno dejstvo, da se znižuje starost prve rabe alkohola in je tako pri fantih kot tudi pri dekletih okrog 13 let, pogostost pitja alkoholnih pijač pa nato s starostjo le še narašča. Približno četrtina (največ) vseh smrti pri mladih od 15. do 20. leta starosti je povezana z alkoholom (prometne nesreče, samomori idr.). Raziskave kažejo na razmeroma veliko prisotnost alkoholnih pijač med slovenskimi mladostniki.

Spregovoril je tudi o problematiki žrtev prometnih nesreč med mladimi zaradi alkohola in povedal, da Svetovna zdravstvena organizacija pripravlja globalno strategijo na področju alkohola, ki naj bi bila sprejeta maja 2010, v Sloveniji pa pripravljamo akcijski načrt za področje alkoholne politike, ki naj bi bil sprejet v začetku jeseni 2009 na Svetu za alkoholno politiko.

V zvezi s tem je bila zanimiva njegova predstavitev zaključkov 3. konference evropske mreže za alkoholno politiko (Alcohol Policy Network), ki je prejšnji teden potekala v Stockholmu (v sklopu evropskega projekta "Building Capacity", ki ga vodi Slovenija), kot tudi predstavitev novosti in učinkovitih ukrepov na področju alkoholne politike (uvedba minimalnih cen alkoholnih pijač na Škotskem, projekt odgovorne strežbe osebja v lokalih na Švedskem, terensko delo švedske policije z mladimi, preventivni ukrep rimskega župana v obdobju finala lige prvakov, ko je od dneva pred tekmo zvečer do dneva po tekmi zjutraj prepovedal prodajo alkohola, idr.).

Skupaj si moramo prizadevati za manjšo porabo alkohola, zlasti med mladimi, pa tudi za to, da bo alkohol v Sloveniji v prihodnje družbeno manj sprejemljiva droga. Spodbujati je treba in krepiti zdrav življenjski slog in telesne dejavnosti za zdravje (redno gibanje in telesno vadbo), in to že pri otrocih, je prepričan Košir. Slovenija se namreč uvršča med države z visoko porabo alkohola in med države, v katerih imajo ljudje do alkohola (preveč) toleranten odnos, saj je za večino ljudi v našem okolju pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov. Če želimo, da se spremeni odnos mladih do alkohola, je zato treba predvsem spremeniti tudi odnos odraslih, saj so ti zanje zgled tako v družinskem kot tudi širšem družbenem okolju.

Na tem področju bo Ministrstvo za zdravje v prihodnjih letih posebno pozornost in finančno podporo namenilo aktivnostim in projektom, ki se bodo v večji meri s svojimi preventivnimi akcijami vključevali v tista fizična okolja, v katerih se mladi zabavajo (npr. nočni lokali, večje plesne prireditve idr.). Nekaj tovrstnih prireditev v Sloveniji s podporo ministrstva že obstaja in se razvija (npr. Z glavo na zabavo, Izberi sam ...), nekaj novih pristopov in projektov pa še razvijajo (npr. ukrepi za bolj odgovorno strežbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih, usposabljanje osebja v nočnih lokalih, standardi bolj zdrave in varne zabave mladih v nočnem življenju ipd.).

Načrt preventivne akcije Alkohol ubija, največkrat nedolžne!  

***

Zvočni posnetek izjave Janeza Ogulina (mp3) 

Vodja Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije GPU Janez Ogulin je dejal, da mladi po izkušnjah policistov s približevanjem šolskih počitnic pogosteje obiskujejo gostinske obrate in različne javne prireditve, policija pa ugotavlja prekomerno uživanje alkoholnih pijač pogosto že dopoldne, medtem ko zvečer in ponoči posamezni organizatorji poskrbijo za organizirano zabavo.

Pri tem policija ugotavlja različne kršitve zaradi točenja alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebam, zaradi organizacije javnih zbiranj brez ustreznih dovoljenj ter zaradi neupoštevanja predpisov s področja zasebnega varovanja pri izvajanju nalog v gostinskih lokalih. Posledično je več prekrškov Zakona o varstvu javnega reda in miru (nedostojno vedenje, grožnje, pretepi) ter kaznivih dejanj (telesne poškodbe, poškodovanje premoženja, ogrožanje varnosti, grdo ravnanje, nasilništvo).

Zato poskušamo po Ogulinovih besedah v policiji, skupaj z drugimi inšpekcijskimi službami, preprečiti in še v večji meri obravnavati prekrške in kazniva dejanja s področja javnega reda in miru, in sicer z različnimi aktivnostmi, namenjenimi šolarjem, gostincem, organizatorjem javnih zbiranj in zasebnovarnostnim subjektom.

• Policisti bodo tako prisotni povsod, kjer je prihajalo do kršitev javnega reda in miru ali kjer lahko pričakujemo takšne kršitve z udeležbo šolarjev (v gostinskih obratih, na avtobusnih in železniških postajah, v prevoznih sredstvih javnega prometa, okolici šol, na poteh in v gostinskih lokalih na poti iz šole do avtobusnih in železniških postaj), pri čemer bodo uporabljali različne oblike dela, kot na primer opazovanje, patruljiranje, prisotnost policistov vodnikov službenih psov, konjev, policistov kolesarjev ipd. Pri zaznanih kršitvah javnega reda in miru pa bodo intervenirali. Opozoriti je treba še na dolžnost gostincev, da so v skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru policiji dolžni naznaniti pretepanje v njihovih gostinskih obratih.

• Spremljali bodo pravilnost prijav javnih shodov in prireditev ter njihovo izvedbo in nadaljevali z nadzorom nad delom zasebnovarnostnih subjektov pri varovanju prireditev v gostinskih obratih. V nočnih lokalih bodo s povečanim številom policistov izvajali poostrene nadzore nad zagotavljanjem varnosti. Ob tej priložnosti velja opozorilo obiskovalcem nočnih lokalov, naj ob morebitnih poostrenih nadzorih policije v teh lokalih upoštevajo navodila policistov, saj gre za zagotavljanje varnosti obiskovalcev.

• Poleg tega bodo policisti nadzirali spoštovanje predpisov v zvezi s točenjem alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim.

• Pomemben pa je tudi nadzor policije nad spoštovanjem cestnoprometnih predpisov, je poudaril Ogulin in dodal, da bodo policisti zato dosledno preverjali psihofizično stanje voznikov in sopotnikov, število oseb v/na vozilih, tehnično brezhibnost vozil ipd.

***

Zvočni posnetek izjave Mateje Rokvič (mp3) 

Mateja Rokvič, glavna inšpektorica na Inšpektoratu RS za notranje zadeve (IRSNZ), je na novinarski konferenci predstavila podatke o nadzorih nad delom družb za zasebno varovanje, ki imajo licenco za varovanje javnih zbiranj, ter strnila ugotovitve inšpektorata.

Kot je dejala, inšpektorji na IRSNZ, ki je od leta 2007 skupaj s policijo, drugimi inšpektorati ali sam izvedel več kot 60 nadzorov javnih zbiranj (v lokalih, na koncertih, tekmah), ugotavljajo, da sta med najpogostejšimi kršitvami:

• nedosledno vodenje predpisanih evidenc (evidence, ki jih morajo voditi družbe, so: evidenca pogodb o opravljanju storitev zasebnega varovanja, naznanjenih kaznivih dejanj, zadržanih oseb, uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje), ker ne vsebujejo vseh predpisanih podatkov. Nepravilnosti se nanašajo predvsem na podatke pri opisu vsebine predmeta pogodbe ter kraju in času zadržanja oseb ter na ažurnost vodenja;

• varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev (družbe so opravljale storitve varovanja z osebami - varnostniki, ki ne izpolnjujejo pogojev: nimajo izkaznice varnostnika, ker postopki za njihovo podelitev niso zaključeni, ali pa osebe sploh niso zaposlene pri družbi).

Letos je inšpektorat začel izvajati nadzore tudi pri lastnikih diskotek in nočnih lokalov v skladu z Uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja. Do maja 2009 je izvedel 35 takih nadzorov. Ugotovljene so bile predvsem pomanjkljivosti pri izdelavi načrtov varovanja, prav tako pa nekateri, ki so zavezani organizirati varovanje, tega niso storili. Zaradi teh kršitev je inšpektorat izdal tri odločbe o prekršku (trije postopki še potekajo), tri ureditvene odločbe, v enem primeru pa je od organizatorja zahteval razpustitev prireditve. V skupne junijske aktivnosti je po besedah Rokvičeve vključenih 8 inšpektorjev IRSNZ.

Vsi skupaj si želimo, da bi bile počitnice za šolarje in njihove starše čim lepše!