Kazenski zakonik Republike Slovenije na področju prostitucije in trgovine z ljudmi obravnava naslednja kazniva dejanja: zvodništvo (185. člen), posredovanje pri prostituciji (186. člen) in spravljanje v suženjsko razmerje (387. člen).

Slovenska policija je od leta 1991 do 2001 obravnavala največ kaznivih dejanj zvodništva (43) in posredovanja pri prostituciji (145). Obe kaznivi dejanji, tako zvodništvo kot posredovanje pri prostituciji, inkriminirata posrednike, ki navajajo, spodbujajo, omogočajo, pridobivajo in izročajo osebe za izvajanje prostitucije. Obe dejanji inkriminirata tudi kvalificirano obliko dejanja, ko se to naša na mladoletno osebo ali uporabo sile, grožnje ali preslepitve. V vseh obravnavanih primerih so kot prostitutke nastopale tako slovenske državljanke, kot tujke - največkrat državljanke Ukrajine, Češke, Slovaške in Romunije.

V letih 1991-2001 je policija obravnavala 19 primerov kaznivega dejanja spravljanje v suženjsko razmerje, za katero je zagrožena najvišja zaporna kazen, in sicer 10 let.

Dejstvo je, da so vsa odkrita kazniva dejanja, ki v najširšem pomenu besede pomenijo "trgovanje z ljudmi", zgolj rezultat samoiniciativnega dela policije. Le redki so primeri, da se tovrstna dejanja policiji naznani.

Slovenska policija se aktivno ukvarja z razkrivanjem kaznivih dejanj, ki jih povezujemo s "trgovanjem z belim blagom". S svojo aktivnostjo pri odkrivanju tako posameznikov kot tudi kriminalnih združb, ki se ukvarjajo z zvodništvom, posredovanjem pri prostituciji in spravljanjem v suženjsko razmerje, v okviru zakonskih pooblastil ščiti osebe, ki so v takšna kazniva dejanja vpletene kot žrtve. Pa vendar je policija le ena od institucij, ki se ukvarja s tem problemom. Nedvomno imajo v zaščiti žrtev pomembno vlogo tudi drugi organi, ki v upravnem postopku odločajo ali bo določna tuja oseba lahko sklenila delovno razmerje z določenim delodajalcem. Delovna dovoljenja izdaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Policija podpira ustanavljanje nevladnih organizacij in sistemsko reševanje tega problema, ki v zaščito žrtev vključuje socialno-ekonomsko in psihološko podporo in na ta način tvorno prispeva k zajezitvi te problematike.

Miran Koren
Predstavnik policije za stike z javnostmi