Ob 18. oktobru, mednarodnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi, je Evropska mreža za preprečevanje kriminala (EUCPN) skupaj s 24 evropskimi državami začela široko preventivno kampanjo na področju boja proti trgovini z ljudmi, v kateri sodeluje tudi Slovenija. Da gre za eno najhujših kršitev človekovih pravic, se zavedamo tudi v policiji, zaradi česar svoje aktivnosti usmerjamo tako v prepoznavo vseh oblik izkoriščanja žrtev kot tudi v preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj in pregon storilcev.
Trgovina z ljudmi je hudo kaznivo dejanje, ki ima pogosto čezmejno razsežnost. Zato je na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in boja proti njej poleg sodelovanja pristojnih organov na nacionalni ravni zelo pomembno tudi sodelovanje z državami v bližnjih regijah in v širšem mednarodnem okolju. Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi so evropske države letos združile moči in začele vseevropsko preventivno kampanjo na tem področju. Več informacij o kampanji v sporočilu Ministrstva za notranje zadeve: Evropske države skupaj v boju proti trgovini z ljudmi
Prisilno delo kot čedalje pogostejša pojavna oblika trgovine z ljudmi
Po besedah mag. Sandija Čurina, državnega sekretarja na MNZ in nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, je trgovina z ljudmi kompleksno kaznivo dejanje, ki temelji na izkoriščanju, pojavlja pa se v različnih oblikah. Ena od pojavnih oblik trgovine z ljudmi je tudi prisilno delo, ki je prisotno v vseh sodobnih družbah in postaja celo strukturni element nekaterih gospodarskih panog. "Prav zato si v Sloveniji želimo že četrto leto zapored več pozornosti usmeriti na prisilno delo in delovno izkoriščanje, ki je premalo prepoznana oblika tega hudega kaznivega dejanja," še izpostavlja Čurin.
Po podatkih Evropske komisije trgovina z ljudmi za ta namen narašča in v državah EU predstavlja 26 odstotkov vseh registriranih žrtev. Vendar pa prave razsežnosti problema večinoma ostajajo prikrite, saj trgovci z ljudmi nenehno spreminjajo načine delovanja, uporabljajo manj fizične sile ter več psihološkega in čustvenega nasilja. Oškodovanci se praviloma ne prepoznajo kot žrtve pogosto dejanja storilcev opravičujejo, sprejemajo ali celo zanikajo. Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so ujeti v mehanizme izkoriščanja in odvisnosti zaradi dolgov.
Za odkrivanje tovrstnih primerov si prizadevajo tako inšpekcijski organi kot tudi policisti, ki so v preteklem letu obravnavali večje število kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in delovnega izkoriščanja, vendar v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Trgovina z ljudmi - statistični podatki
Po podatkih Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, ki na tem področju aktivno deluje že od leta 2003, v Sloveniji sicer prevladuje izkoriščanje žrtev za namen spolnih zlorab, lansko leto pa smo se prvič srečali s trgovino z ljudmi za namen izvajanja kaznivih dejanj, ki jo je izvajala mednarodna kriminalna združba. V konkretnem primeru je bila izdana tudi že prva obsodilna sodba, kar kaže na znaten napredek pri odkrivanju in prepoznavanju drugih pojavnih oblik trgovine z ljudmi v Sloveniji. Skupno je bila v letu 2018 prepoznana 101 žrtev trgovanja, pri čemer je bilo 67 žrtev spolnega izkoriščanja, 32 žrtev prisilnega izvajanja kaznivih dejanj in 2 žrtvi prisilnega beračenja. Več podatkov v infolistu: Trgovina z ljudmi v Sloveniji v obdobju 2010–2018
Povezane vsebine
Ozaveščanje o trgovini z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja