Mednarodna kriminalistična operacija, v okviru katere smo 18. januarja 2018 izvedli zaključno akcijo, je bila v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi izpeljana učinkovito in uspešno, saj smo ustavili nadaljnje izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi in preprečili izvrševanje kaznivih dejanj na škodo kitajskih državljanov.

Kriminalistično preiskavo je samostojno pričela slovenska policija, še preden je steklo sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, saj so zbrani podatki, ob prijetju kitajskega državljana 17. marca 2017, predstavljali razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Policija ne odloča o izročitvah oseb drugim državam in tudi v primeru marca 2017 prijetega kitajskega državljana ni odločila, da izročitev Kitajski ni bila možna. Postopki izročanja so v pristojnosti pravosodnih organov.

Specializirano državno tožilstvo RS je usmerjalo kriminalistično preiskavo in obravnavo kaznivega dejanja, ki ga je na podlagi zbranih dokazov okvalificiralo kot trgovino z ljudmi po 113/V-I. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

Policija nima možnosti odločanja, ali bo žrtve - tuje državljane azijskega porekla - pridržala ali izročila, saj je njihov status posledica kvalifikacije kaznivega dejanja, ki je v pristojnosti državnega tožilstva, ki je tako odločitev sprejelo skladno z veljavno domačo in tujo zakonodajo.

Policija ni nikakor posegala v celovitost Kitajske, saj je sledila zgolj operativnim potrebam mednarodne preiskave, s katero so bili pristojni kitajski organi tudi seznanjeni.

Preiskava je razkrila delovanje osmih klicnih centrov v Sloveniji in dveh na Hrvaškem

Mariborski policisti so marca 2017, na podlagi preverjanja prijavnice v enem od mariborskih prenočišč, prijeli kitajskega državljana, za katerim je Kitajska razpisala mednarodno tiralico zaradi kaznivega dejanja telefonske goljufije, ki naj bi jo storil kot član kriminalne združbe v Španiji. Prijeti moški je bil priveden k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zanj odredil pripor. Po naših in javno dostopnih podatkih omenjeni moški ni bil izročen Kitajski.

Kriminalisti so med postopkom s prijetim zaznali sumljive okoliščine, ki so nakazovale, da različne osebe na območju Slovenije izvajajo kriminalno dejavnost. Z dodatnim operativnim delom so ugotovili, da se pri nas nahaja več oseb, ki uporabljajo objekte, ki so povezani in imajo skupne značilnosti:

• vsi objekti so bili opremljeni z visokozmogljivo internetno infrastrukturo,
• šlo je za večje stanovanjske hiše, ki so ograjene tako, da neposreden dostop do objekta ni mogoč,
• na objektih so bila stekla prelepljena s folijami,
• v objektih je stanovalo večje število oseb azijskega porekla,
• stanovalci objektov so se izogibali stiku s sosedi in niso prihajali iz objektov,
• zbrani podatki so potrjevali, da je v objektih prebivalo bistveno več prebivalcev, kot jih je bilo na teh naslovih prijavljenih.

Z intenzivnim kriminalističnim delom in zbiranjem dokazov o kriminalni dejavnosti so kriminalisti pričeli marca 2017 in ga okrepili z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov junija 2017. Predkazenski postopek je od maja 2017 usmerjalo Specializirano državno tožilstvo RS, ki je omenjeno kriminalno dejavnost okvalificiralo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Policija je tako usmeritev, skladno z Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin, dolžna spoštovati, enako kot ostale usmeritve. Omenjena pravna kvalifikacija je podana tudi takrat, ko se nekdo ukvarja s trgovino z ljudmi z namenom, da žrtve izkorišča za izvrševanje kaznivega dejanja (na primer goljufije).

S preiskavo so kriminalisti ugotovili da je od novembra 2015 do sedaj delovalo osem klicnih centrov na območju Slovenije in dva na območju Hrvaške. O teh dveh so obvestili hrvaške varnostne organe, ki so izvedli policijske ukrepe in o njih seznanili javnost 20. januarja 2018. Hrvaški preiskovalci v njihovi preiskavi obravnavajo enako kaznivo dejanje - trgovino z ljudmi.

V okviru pridobivanja informacij in dokazov o tem kaznivem dejanju so kriminalisti sodelovali s tujimi policijskimi organi in pridobili ustrezne informacije za uspešno in učinkovito izvedbo predkazenskega postopka.

19. januarja 2018 so kriminalisti k preiskovalnemu sodniku mariborskega okrožnega sodišča s kazensko ovadbo privedli dva slovenska državljana in štiri kitajske, zoper katere je sodišče odredilo pripor. Kazensko ovadbo so kriminalisti podali zoper skupno tri slovenske državljane in 12 znanih kitajskih državljanov ter neznane storilce, ki so utemeljeno osumljeni storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Policijski postopki so bili izvedeni v skladu s pravnim redom in zakonodajo Slovenije ter na podlagi usmeritev državnega tožilstva in izdanih odredb sodišča. S preiskavo smo razbili mednarodno kriminalno združbo, ki je pri nas izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi, ki so živele in delale v neprimernih pogojih, kar dokazujejo tudi fotografije notranjosti objekta, v katerem smo opravili hišno preiskavo.

V povezavi z ravnanjem z žrtvami smo v preiskavi ugotovili naslednje:

• vsem žrtvam so storilci odvzeli potne listine in njihove zasebne mobilne telefone ter denar,
• žrtve so bile brez finančnih sredstev, onemogočen jim je bil prost odhod in vrnitev domov,
• osumljenci so žrtvam ukazovali, da se morajo naučiti scenarije, po katerih morajo izvrševati goljufije,
• ena od žrtev je bila zaprta v posebnem prostoru stanovanjske hiše, saj ni spoštovala ukazov vodje hiše; kasneje je žrtev pobegnila, zaradi česar so člani združbe obiskali njeno družino in jim grozili,
• če katera izmed žrtev ni hotela izvrševati kaznivih dejanj, so jih v to prisiljevali s psihičnim in fizičnim nasiljem,
• žrtve so bile za vsako napako kaznovane, npr. z večurnim stanjem v kotu (tudi do 8 ur) ali z dodatnimi hišnimi opravili ali omejevanjem hrane,
• vrata hiše so bila zmeraj zaklenjena, prav tako so bila zastrta vsa okna; gibanje v hiši je bilo omejeno na določene prostore,
• osumljenci so žrtve nenehno nadzirali, komunikacija je bila strogo prepovedana (tako med njimi kot s svojci),
• vodja hiše je stik s svojci dovoljeval izjemoma in striktno pod nadzorom; v teh kontaktih s svojci so morali lagati o svojem stanju in prikazovati, da je z njimi vse v redu in da je za njih poskrbljeno.

Mednarodno policijsko sodelovanje je ključno v preiskavah trgovine z ljudmi

Kriminalistično preiskavo smo pričeli marca 2017, neodvisno in brez sodelovanja kitajskih varnostnih organov, zgolj na osnovi lastnih zaznav po prijetju iskanega kitajskega državljana.

V začetku maja 2017 smo prejeli prvo obvestilo od tujih varnostnih organov, da na območju Slovenije deluje klicni center. Ti podatki so se ujemali s takratnimi ugotovitvami slovenske policije. Operativne ugotovitve slovenske policije in tujih varnostnih organov so bile podlaga za sprožitev intenzivnega mednarodnega policijskega sodelovanja z različnimi tujimi varnostnimi organi (tudi s kitajskimi), predvsem preko Interpolovih kanalov izmenjave podatkov. Policija je enakopravno sodelovala z različnimi tujimi varnostnimi organi in pri izmenjavi podatkov ter vrsti operativnih sestankov v drugi polovici leta 2017 ni bilo nikakršnih težav. S kitajskimi varnostnimi organi, ki so bili seznanjeni s potekom preiskave, smo imeli pet operativnih sestankov. Izmenjava podatkov je bila intenzivna tudi v začetku 2018, v času priprav na zaključno akcijo. Zaradi učinkovite izvedbe operativnih postopkov smo tuje varnostne organe povabili k sodelovanju pri izvedbi zaključnih preiskovalnih aktivnosti. Tudi že izdane sodne odredbe so vsebovale navedbe o sodelovanju različnih tujih varnostnih organov. O vseh teh okoliščinah in dogajanju pred izvedbo zaključne akcije smo obvestili državno tožilstvo. V okviru zaključne akcije smo tako sodelovali s predstavniki različnih tujih varnostnih organov, smo pa kitajskim varnostnim organom tudi posredovali obsežne ugotovitve iz preiskave.

Slovenska policija že od leta 1992 – od vstopa v Mednarodno organizacijo kriminalistične policije Interpol - sodeluje s policijami držav članic organizacije (trenutno 192). Sodelovanje s policijo Ljudske republike Kitajske je v preteklosti potekalo že v mnogih primerih, tako preko NCB Interpola Peking, kakor tudi bilateralno preko Veleposlaništva Ljudske republike Kitajske v Ljubljani. Prav tako je v določeni meri omogočeno sodelovanje držav članic Interpola z drugimi tujimi varnostnimi organi, predvsem preko Generalnega sekretariata Interpola.

Slovenska policija je v konkretni preiskavi sodelovala s predstavniki različnih tujih varnostnih organov, saj je za uspešen potek predkazenskega in kazenskega postopka nujno potrebna pomoč različnih strani. Vse aktivnosti slovenske policije v konkretni kriminalistični preiskavi so bile usmerjene izključno v razbitje mednarodne kriminalne združbe, ki je izvrševala kazniva dejanja v Sloveniji in širše. Za uspešno izvedbo vseh potrebnih ukrepov je bila pri tem bistvena prisotnost posameznikov, ki razpolagajo z ustreznim jezikovnim in strokovnim znanjem, potrebnim za potrditev vloge posameznikov v združbi in identifikacijo žrtev kaznivih dejanj.

Trgovina z ljudmi za namen izkoriščanja storitve kaznivih dejanj (telefonskih goljufij)

V obravnavanem primeru vzpostavitve in delovanja nezakonitih klicnih centrov so bila dejanja prepoznana kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja storitve kaznivih dejanj (telefonskih goljufij).

Trgovina z ljudmi je tako v Evropi in svetu večkrat prepoznana v novodobnih oblikah suženjstva. Njene razsežnosti in izrazita večplastnost so odraz spreminjajočih se okoliščin delovanja organiziranih kriminalnih združb, ki med drugim na eni strani iščejo "poslovne" priložnosti za različne zlorabe in goljufije, na drugi strani pa izkoriščajo šibkost in ranljivost žrtev. V konkretnem primeru, da v korist storilcev izvajajo kazniva dejanja telefonskih goljufij preko klicnih centrov.

Oblika izkoriščanja z namenom storitve ali izvajanja kaznivih dejanj je sicer ena izmed novejših in prvič eksplicitno opredeljena v Direktivi 36/2011/EU, ki je bila tudi podlaga za dopolnitev 113. člena Kazenskega zakonika v delu, kjer so naštete oblike izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi. Izkoriščanje je namreč eden izmed treh ključnih elementov dokazovanja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in je bilo v dosedanji praksi prepoznano predvsem kot izkoriščanje prostitucije, prisilnega dela, služabništva ipd.

Žrtve trgovine z ljudmi so obravnavane po protokolu, opredeljenem v Priročniku o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki vključuje prostovoljno namestitev v okviru programa Oskrba žrtev trgovine z ljudmi - krizna namestitev. Ta je namenjena predvsem dobi za okrevanje in razmislek (50. člen Zakona o tujcih). Oskrbo žrtev trgovine z ljudmi trenutno upravlja humanitarna organizacija Slovenska Karitas.  

Žrtve so državljani tretjih držav, na tej osnovi se jim izda dovoljenje za zadrževanje (do 90 dni), z namenom razmisleka o pripravljenosti sodelovanja kot priče v nadaljnjem kazenskem postopku.

Žrtvam trgovine z ljudmi pripada pomoč in podpora, ki izhajajo iz mednarodnih dokumentov in jih je Slovenija prenesla v svoj pravni red. Pomoč je opredeljena v zavezujočih mednarodnih aktih (12. člen Konvencije SE o ukrepanju proti trgovini z ljudmi in 11. člen Direktive 36/2011/EU) in v Sloveniji obsega:

• ustrezno namestitev, prehrano in oskrbo,
• psihološko pomoč,
• pomoč pri urejanju statusa v državi v skladu z Zakonom o tujcih,
• pomoč pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje,
• prevajalske storitve in tolmačenje, če je potrebno,
• pomoč, ki zagotavlja, da so pravice in interesi žrtev trgovine z ljudmi zastopani in obravnavani na ustreznih stopnjah kazenskega pregona proti storilcem,
• svetovanje in nudenje informacij, zlasti v zvezi z njihovimi pravicami, v jeziku, ki ga razumejo,
• pomoč pri urejanju vrnitve žrtve nazaj v izvorno državo,
• ostale ukrepe v smislu socializacije in vključevanja v okolje,
• zagotavljanje varnosti žrtev in zaposlenih, ki sodelujejo pri posameznem primeru, če je to potrebno.

Za žrtve trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja storitve kaznivih dejanj je pomembno, da za ta kazniva dejanja niso kaznovane, kar je opredeljeno v določbi o nekaznovanju v:

• 26. členu Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki navaja, da se "predvidi možnost nekaznovanja žrtev zaradi njihove vpletenosti v nezakonite dejavnosti, če so bile v to prisiljene" in v
• 8. členu Direktive 36/2011/EU, ki govori o nepreganjanju ali neuporabi kazni za žrtve, in sicer tako, da "imajo organi pregona pravico, da žrtev trgovine z ljudmi ne preganjajo ali kaznujejo zaradi njihove vpletenosti v kazniva dejanja, ki so jih bile prisiljene izvesti kot neposredno posledico zaradi dejstva, da so bile žrtve trgovanja".

Krizna namestitev v programu oskrbe je prostovoljna, zato lahko žrtev tovrstno namestitev, v kolikor so zaključena nujna preiskovalna dejanja, kadarkoli zapusti. Izbira nadaljnjih možnosti je pri žrtvi sami, seveda ob asistenci in svetovanju izvajalca programa.