Mariborski kriminalisti skupaj s kriminalisti in policisti policijskih uprav Ljubljana, Celje in Kranj ter ob koordinaciji Uprave kriminalistične policije in sodelovanju Specialne enote in Posebne policijske enote danes, 18. januarja 2018, izvajajo preiskovalne aktivnosti v povezavi s sumi kaznivega dejanja Trgovine z ljudmi po 113. členu Kazenskega zakonika. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo RS.
Preiskovalne aktivnosti so rezultat večmesečne mednarodne kriminalistične preiskave kaznivih dejanj.
Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da so osumljeni slovenski državljani, skupaj s tujimi sostorilci azijskega porekla, na območju Slovenije od leta 2015 najemali večje stanovanjske hiše, v katere so nastanili tuje državljane azijskega porekla in jim v tej hiši omejili gibanje. V hiši so nato vzpostavili računalniški sistem, preko katerega te osebe, žrtve kaznivih dejanj, izvršujejo kazniva dejanja goljufij v mednarodnem telefonskem prometu na škodo tujih državljanov.
Preiskovalci na območjih mariborske, kranjske, ljubljanske in celjske policijske uprave izvajajo 11 hišnih preiskav v različnih stanovanjskih objektih in 5 preiskav osebnih vozil. Kriminalisti so v tej zvezi pridržali 5 slovenskih državljanov in 3 tuje državljane.
V aktivnostih sodeluje 150 policistov in kriminalistov, v predkazenskem postopku pa slovenska policija zaradi učinkovitejše izvedbe preiskovalnih aktivnosti sodeluje tudi s tujimi varnostnimi organi in Europolom.
Zvočni posnetek izjava pomočnika direktorja Uprave kriminalistlične policije mag. Boštjana Lindava (mp3)
V letu 2017 je policija zaznala in obravnavala več pojavnih oblik trgovine z ljudmi. Najpogosteje je obravnavala primere trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja prostitucije in drugih spolnih zlorab, prav tako je v tej zvezi zaznala sume izkoriščanja različnih oblik prisilnega dela (prisilno beračenje, prisilno delo, služabništvo). V večini primerov so storilci državljani Slovenije.
Slovenija se pojavlja kot ciljna in tranzitna država trgovine z ljudmi za namene izkoriščanja prostitucije in drugih spolnih zlorab ter v zvezi pojavne oblike prisilnega dela - beračenja in prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj. Žrtve so običajno državljani tretjih držav (npr. Srbija, Ukrajina ...) in državljani nekaterih držav EU (Slovaška, Madžarska ...).
Policija pri zaščiti žrtev trgovine z ljudmi sodeluje z nevladnimi organizacijami v okviru programa krizne namestitve. Žrtvam se sprva zagotovi 30-dnevno obdobje okrevanja in razmisleka, v nadaljevanju, če žrtve to želijo, pa se ji omogoči vključitev v program varne namestitve.
