Policija - Obeležujemo svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi

Trgovanje z ljudmi je ena najhujših kršitev človekovih pravic. Gre za pojav, ki se močno razvija in širi; na eni strani zaradi pohlepa ljudi, neizprosne ekonomske globalizacije in s tem povezanega povpraševanja po ceneni delovni sili, na drugi pa zaradi dejstva, da še vedno veliko ljudi živi v okolju brez priložnosti za dostojno, varno in svobodno življenje, v slabih socialnih in gospodarskih razmerah, ki jih obvladujejo neperspektivne ekonomije in pojav korupcije. Danes, 30. julija, obeležujemo svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi.

V današnjem času smo priča velikim migracijskim tokovom, ki potekajo iz Afrike, Bližnjega vzhoda, držav Jugovzhodne Evrope, nekdanjih ruskih republik, Južne Amerike in Azije. Ljudje zaradi sanj o boljši in lepši prihodnosti bežijo v obljubljene države Evropske unije, pri čemer so za dosego svojega cilja včasih pripravljeni plačati visoko ceno.

logo barvni slo

Kaj je trgovanje z ljudmi?

Trgovanje z ljudmi je vsaka oblika novačenja, prodaje ali prenosa ranljivih oseb ali skupin (v izvorni ali ciljni državi), ki se izvaja zaradi izkoriščanja prostitucije, zaradi spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva ali prisilnega izvajanja kaznivih dejanj. Temelji na plačilu ali drugem nadomestilu ter na uporabi fizičnega ali drugega nasilja nad žrtvijo, na prevari, goljufiji, zlorabi čustvene in socialne ranljivosti žrtve, da se doseže njeno soglasje ali nadzor nad njo. Trgovanje z ljudmi je huda kršitev temeljnih človekovih pravic in človeškega dostojanstva ter hudo kaznivo dejanje.

Trgovanje z ljudmi ne pozna državnih meja. Prav tako ne pozna empatije in spoštovanja človekovega dostojanstva, saj vedno izkorišča ranljivost žrtev, ki običajno prihajajo iz slabih socialnih in ekonomskih razmer, okolja, prežetega z nasiljem, diskriminacijo, oboroženimi spopadi, slabšim dostopom do izobrazbe itd.

Trgovina z ljudmi je kaznivo dejanje

Kateri pogoji oziroma elementi morajo biti izpolnjeni, da lahko neko ravnanje opredelimo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi? Mednarodne dokumente (Palermo protokol, Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, Direktiva 2011/36/EU), ki opredeljujejo trgovino z ljudmi, povzema tudi naš Kazenski zakonik KZ-1 (člen 113), ki kaznivo dejanje trgovine z ljudmi definira kot skupek treh elementov:

dejanja (kar je storilec naredil, to je novačenje, prevoz, predaja, prenočevanje ali sprejem oseb)
sredstva (kako je to storjeno, je to z grožnjo ali uporabo sile, prisile, ugrabitve, goljufije, prevare, z zlorabo moči za ranljivost ali dajanje plačila ali koristi za osebe pri nadzoru nad žrtvijo) in
namena izkoriščanja (zakaj je to naredil - to je z namenom izkoriščanja, ki vključuje izkoriščanje prostitucije, spolno izkoriščanje, prisilno delo, prisilno prosjačenje, suženjstvo ipd., tudi odstranitev organov).

Z vidika preiskovanja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po členu 113. KZ-1, le-ta policiji v predkazenskem postopku daje pravno podlago tako za prepoznavo (identifikacijo) žrtev trgovanja z ljudmi, kot tudi za izvedbo policijske preiskave zoper storilce tega kaznivega ravnanja. Določila 113. člena KZ-1 v osnovnem oziroma temeljnem kaznivem dejanju zajemajo elemente izkoriščanja žrtev tega kaznivega dejanja in elemente ravnanj, ki jih v zvezi z navadnim kaznivim dejanje storilci izvršujejo.

V kvalificirani obliki, ki sankcionira izvrševanje navedenega kaznivega dejanja zoper mladoletnike in opredeljuje še druge elemente izkoriščanja (prisiljevanje k nosečnosti in prisiljevanje k umetni oploditvi), pa so kot tretji element tega kaznivega dejanja opredeljena še sredstva, ki jih pri tem storilci uporabljajo.

Zato velja, da se lahko za žrtev trgovine z ljudmi šteje vsaka oseba, ki je izpostavljena (vsaj) enemu dejanju, zoper katero je bilo uporabljeno (vsaj) eno od sredstev za (vsaj) enega od namenov izkoriščanja.

Ne zatiskajmo si oči, trgovina z ljudmi prisotna tudi v Sloveniji

Tako kot v ostalih državah članicah Evropske unije pa tudi v tretjih državah, je problematika trgovine z ljudmi prisotna tudi v Sloveniji, ki je tako tranzitna kot tudi ciljna država Zaradi njene geografske lege preko Slovenije po t. i. krakih balkanske poti poteka tranzit žrtev z Balkana in drugih držav Jugovzhodne Evrope v države članice EU. V policiji pa ugotavljamo, da so v Sloveniji žrtve izkoriščane predvsem zaradi prostitucije, spolnih zlorab in služabništva, zaznavamo pa tudi druge oblike izkoriščanja, ki se kažejo predvsem v prisilnem delu, prisilnem izvrševanju kaznivih dejanj in prisilnem beračenju.

Za problematiko trgovine z ljudmi v Sloveniji je značilno, da storilci izkoriščajo ranljivost žrtve oz. položaj, v katerem se ta znajde, denimo zaradi slabih ekonomskih in socialnih razmer, in v katerem nima druge možnosti, kot da pristane v izkoriščanje. Za žrtve trgovine z ljudmi v Sloveniji je značilno, da so zaradi svoje ranljivosti spravljene v finančno odvisnost od izkoriščevalcev in tako prisiljene v izkoriščanje.

Kateri so vzroki, ki spodbudijo trgovino z ljudmi?

Vzrokov za trgovino z ljudmi je veliko in so različni, so pa povezani z različnimi družbenimi pojavi, dogodkih in okoliščinami, ki vplivajo na življenje neke skupnosti. Pri tem sta bistvena elementa gospodarska in socialna neenakost, in sicer tako v državah izvora kakor tudi v ciljnih državah.

Vzroki trgovine z ljudmi v izvorni državi

Te vzroke lahko imenujemo tudi "push" faktorji oziroma faktorji, ki nekoga pahnejo, porinejo, spodbudijo, da postane žrtev trgovine z ljudmi. Najpogostejši "push" faktorji so:

socialni in ekonomski faktorji,
politični faktorji,
kulturni faktorji in
faktorji družbenih in socialnih konfliktov ter sprememb.

Navedeni faktorji pa se lahko kažejo v:

brezposelnosti,
revščini, pomanjkanju in omejevanju socialnih programov,
pomanjkanju izobraževanja,
tradicijah, običajih in kulturah nekaterih patriarhalnih družbenih skupin,
nasilju in tolerantnem odnosu do družinskega nasilja,
diskriminaciji po spolu, kakor tudi iz etničnih, verskih ali političnih razlogov,
socialnih konfliktih,
vojnah (politične krize, državljanske vojne, verski in etnični konflikti).

Vzroki trgovine z ljudmi v ciljni državi

Kot druga vrsta dejavnikov, ki lahko vodijo v trgovino z ljudmi, so dejavniki, ki se pojavljajo v ciljnih državah. To so dejavniki, ki nekoga pritegnejo oziroma privlačijo, "pull" faktorji. Med "pull" faktorje uvrščamo:

socialne in ekonomske dejavnike,
kulturne dejavnike,
pozitivne predsodke o ciljni državi.

Navedeni "pull" faktorji, ki nekoga spodbudijo, da zapusti domače okolje, se lahko izražajo kot:

mit o boljšem in razkošnejšem življenju v ekonomsko razvitejših državah,
spoštovanje človekovih pravic v ciljni državi,
boljši socialni položaj in obravnava oseb brez zaposlitve,
večji trg dela in večje povpraševane po delavni sili v ciljni državi,
mit o dobro plačanih delih, kar omogoča izboljšanje življenjskega standarda,
velika ponudba in majhno povpraševanje po slabo plačanih delavnih mestih,
veliko povpraševanje po prostituciji in pornografiji in
visoki zaslužki v prostituciji, pornografiji.

Mladi so rizična skupina

Zaradi globalizacije in različnih načinov novačenja, ki je usmerjeno predvsem v novačenje ranljivih skupin, v katere sodijo tudi mladi, mladi predstavljajo rizično skupino, ki je zaradi različnih "push" in "pull" faktorjev še kako dojemljiva za pasti trgovine z ljudmi. Za Slovenijo lahko rečemo, da zaenkrat še ne predstavlja izvorne države trgovine z ljudmi in da policija ne razpolaga s podatki, da bi bili mladi državljani Slovenije množično novačeni in izkoriščani kot žrtve trgovine z ljudmi v Sloveniji ali tujini.

Policija skupaj z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju boja zoper trgovino z ljudmi (npr. Društvo Ključ), izvaja številne preventivne aktivnosti za osveščanje mladih o pasteh trgovine z ljudmi.

Zakaj žrtve izkoriščanja ne prijavijo?

Pomemben razlog, da žrtve tovrstnih kaznivih dejanj ne prijavijo, je finančna odvisnost od izkoriščevalcev. Žrtve v zameno za izkoriščanje (prostitucija, prisilno delo itd.) prejmejo del plačila, ki pa je pogojeno s spoštovanjem notranjih pravil, odplačevanja dolgov, stroškov ... To plačilo pa je še vedno višje, kot bi bil zaslužek žrtve v izvorni državi (na primer v Ukrajini je povprečni mesečni zaslužek 500 evrov), zato se žrtve v postopkih identifikacije pogosto niti ne prepoznavajo kot žrtve trgovine z ljudmi in v policijskih postopkih navadno ne želijo sodelovati.

Prijave kaznivih dejanj trgovine z ljudmi so zelo redke. Zelo redko se zgodi, da policija prejme obvestilo od občanov oziroma samih žrtev o izkoriščanju. Tako so zaznave kaznivih dejanj in identifikacije žrtev predvsem posledica aktivnosti policije, ki so proaktivne in usmerjene v določeno problematiko in aktivnosti posameznikov oziroma kriminalnih združb. Za uspešno odkrivanje in preiskovanje trgovine z ljudmi pa je poleg aktivnega dela policije nujna tudi pozornost državljanov, ki bi lahko zaznali in prijavili takšne oblike izkoriščanja, predvsem pa dobro sodelovanje vseh pristojnih organov na nacionalni ravni in sodelovanje z državami v bližnjih regijah ter v širšem mednarodnem okolju.

Policijska statistika je žal le "vrh ledene gore" in ni odraz dejanskega stanja. Verjamemo, da je dejanskih primerov trgovine z ljudmi veliko več, kot pa je odkritih oz. prijavljenih. Zato policisti znova pozivamo morebitne žrtve, da prijavijo takšne oblike izkoriščanja, prav tako pa tudi občane, da so pozorni in v primeru, ko zaznajo tovrstne kršitve človekovih pravic, pokličejo interventno številko policije 113.

statistika