Slovenski kriminalisti so v preteklem tednu zaključili obsežno preiskavo s področja trgovine z ljudmi in prepovedanimi drogami. Pri četrtkovi zaključni akciji je sodelovalo več kot 70 kriminalistov in policistov, ki so opravili več hišnih preiskav in prijeli več oseb.
Več informacij o poteku in rezultatih preiskave smo predstavili na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Ljubljana. Sodelovala sta Stojan Belšak, višji kriminalistični inšpektor na ljubljanski policijski upravi, in Tomaž Peršolja, vodja Sektorja za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Zvočni posnetek izjave Stojana Belšaka (mp3)
Zvočni posnetek izjave Tomaža Peršolje (mp3)
Kot sta povedala sogovornika, so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana 22. septembra 2016 zaključili z večmesečno preiskavo kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po 113. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu KZ-1.
Kriminalistična preiskava se je začela novembra 2015, ko so bili ljubljanski kriminalisti obveščeni, da se 37-letna slovenska državljanka ukvarja z izkoriščanjem prostitucije in da ima v Ljubljani več stanovanj, v katerih državljanke Srbije in BiH zanjo nudijo spolne usluge za denar. Pri tem naj bi oškodovanke skupaj s svojimi sodelavci tudi stalno nadzirala in od njih pobirala 50 odstotkov zaslužka. Z zbiranjem obvestil in v sodelovanju s srbskimi varnostnimi organi so kriminalisti ugotovili, da je 37-letna Slovenka v Ljubljani ustanovila kriminalno združbo, v kateri so sodelovali še 31-letni Slovenec, 32-letni Srb, 30-letna Srbkinja in 27-letni Slovenec. V Srbiji ter Bosne in Hercegovini so, vsak v svoji točno določeni vlogi (objava oglasa, iskanje zvez, iskanje žrtev, prevoz, nakazila denarja, nastanitev, najem stanovanj, nakup pripomočkov ...), pod pretvezo opravljanja erotičnih masaž iskali ženske. V Sloveniji so jih nastanili v stanovanja v centru Ljubljane, Šiški in za Bežigradom, kjer so se nato pod stalnim nadzorom 37-letne Slovenke in njenih sodelavcev morale dnevno, med 10. in 24. uro, vdajati prostituciji.
S kriminalistično preiskavo, pri kateri so uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, so ugotovili, da je 37-letna vodja kriminalne združbe poskrbela za iskanje oz. novačenje žrtev, in sicer tako, da je v različnih medijih v Srbiji in Bosni in Hercegovini objavljala oglase, v katerih je za "izvajanje erotične masaže" v Sloveniji ponujala mesečni zaslužek od 2.000 do 3.000 evrov. Na ta način je v okoljih, kjer vlada velika brezposelnost in so zaslužki bistveno manjši kot v Sloveniji, uspela preslepiti več oškodovank iz socialno šibkih okolij, da so ponudbo sprejele in prišle v Slovenijo, kjer pa niso izvajale le erotične masaže, temveč so se morale ukvarjati z nudenjem vseh spolnih uslug. Glavna osumljenka je tako organizirala njihov prevoz v Slovenijo in namestitev v t. i. delovnih stanovanjih, jih fotografirala v spodnjem perilu in izzivalnih položajih, nato pa poskrbela za njihovo oglaševanje na znanih spletnih straneh, kjer se oglašuje nudenje spolnih uslug in erotične masaže. Prav tako je oškodovanke, žrtve trgovine z ljudmi, občasno vozila k strankam, stalno nadzorovala njihovo dejavnost ter skrbela za primerno skrivanje žrtev pred policijo.
Žrtve v Sloveniji tudi niso bile nikjer prijavljene, niso imele pogodb o zaposlitvi, plačila pa so prejemale neposredno od strank. Polovico plačila so morale vsakodnevno izročati glavni osumljenki ali njenim sodelavcem. Žrtve so bile pod stalnim nadzorom, in sicer so jih nadzirali tako fizično kot po telefonu, stalno so morale poročati o številu strank in vrsti spolnih uslug, ki so jih nudile, prav tako pa so spremljali tudi število ogledov oglasov in komentarje, ki so jih katere od strank napisale. V primeru, da je katera od strank napisala negativen komentar, je glavna osumljenka nato skupaj s sodelavci nad žrtvami vršila pritisk, da se izboljšajo, sicer jih bo poslala nazaj v Srbijo oz. Bosno. Prav tako je v večini primerov glavna osumljenka sama sprejemala klice strank na "delovnih telefonih" in jih nato napotila na lokacije delovnih stanovanj, kjer so se nudile spolne usluge. Cena za nudenje spolnih uslug je bila 70 evrov za pol ure in 100 evrov za eno uro. V primeru, da so morale žrtve nuditi spolne usluge pri strankah, je bila cena 150 evrov ali več. Ugotovljeno je bilo, da so bile žrtve nastanjene v najmanj petih različnih "delovnih" stanovanjih v Ljubljani, kjer so nudile spolne usluge in v njih tudi bivale. Kriminalna združba jim je prepovedala hoditi iz stanovanj, saj niso bile prijavljene in bi jih tako lahko odkrila policija.
Kriminalisti so še ugotovili, da je glavna osumljenka žrtve ponujala tudi v nočne lokale, kjer naj bi izvajale erotični ples in nudile spolne usluge. Tako je eno od deklet poslala v nočni lokal na Primorskem, v drugem primeru pa je glavna osumljenka dve žrtvi ponujala za delo v lokalu v okolici Ljubljane, kjer so želeli vzpostaviti nočni klub, vendar so ju po dveh dneh "preizkusa" vrnili, ker naj z njima ne bi bili zadovoljni. Zato sta se dekleti vrnili v Ljubljano in nadaljevali z delom (nudenjem spolnih uslug) v stanovanjih osumljenke.
Poleg glavne osumljenke so imeli tudi drugi člani kriminalne združbe različne vloge. Partner glavne osumljenke, 31-letni Slovenec, je skrbel za sofinanciranje najema delovnih stanovanj, svetovanje glede novačenja in urejanja novih deklet, pobiranje polovice zaslužka od deklet in skrb za varnost deklet pred strankami in policijo. 30-letna Srbkinja je pomagala iskati in novačiti žrtve na območju Srbije, nadzirala je dekleta v delovnem stanovanju, kontrolirala oglede oglasov na spletnih straneh in komentarje, nadzirala delitev denarja od spolnih uslug ter se tudi sama dogovarjala s strankami v času, ko so bile žrtve zasedene. 27-letni Slovenec je za združbo nabavljal delovne telefone in SDIM kartice, prevažal žrtve do strank za nudenje spolnih uslug izven stanovanj ter jih v tem času nadziral, iskal je nova delovna stanovanja, ob prihodu novih deklet pa jih je prevzel in jih odpeljal do delovnih stanovanj. 32-letni Srb, rezident Republike Srbije, je po dogovoru z glavno osumljenko žrtve prevzemal v Srbiji in jih s svojim vozilom pripeljal v Slovenijo.
V preiskovanem obdobju je bilo identificiranih najmanj 12 žrtev (žrtev je še več, kar bo ugotovljeno v nadaljevanju postopka). Med zaključno akcijo so bile identificirane tri žrtve. Ponujena jim je bila ustrezna pomoč in pomoč nevladne organizacije za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Dve od njih sta po opravljenih razgovorih in ponujeni pomoči zapustile Slovenijo, medtem ko je tretja t. i. žrtev kategorično zanikala vpletenost in ni želela sodelovati s kriminalisti.
Ocenjujemo, da sta glavna osumljenka in njen partner z izvrševanjem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 v obravnavanem sedemmesečnem obdobju pridobila okoli 50.000 evrov protipravne premoženjske koristi, drugi člani združbe pa sorazmerno nižje zneske, katerih višino še ugotavljamo.
Med preiskavo smo ugotovili, da je partner glavne osumljenke, 31- letni Slovenec, poleg pomoči in ključne vloge pri financiranju delovanja kriminalne združbe pri izvrševanju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi svojo kriminalno dejavnost skupaj s parterko razširil tudi na preprodajo prepovedane droge heroina in kokaina ter tablet, ki vsebujejo prepovedane substance in niso v prosti prodaji. V preiskavi so bili identificirani tudi še preostali člani te združbe, ki se je ukvarjala s preprodajo prepovedanih drog, in sicer Slovenci z območja Ljubljane, stari 29, 31 in 41 let,poleg njih pa še 32-letni, že prej omenjeni Srb, ki je v Slovenijo iz Srbije vozil prepovedane tablete. Osumljenci so na območju Ljubljane in okolice skrbeli za nabavo, skladiščenje in razpečevanje prepovedane droge. Tako so si v več primerih priskrbeli heroin ali kokain, ki so ga nato na različne načine preprodajali. Imeli so tako odjemalce, ki so kupovali na drobno, kot tiste, ki so kupovali po pol kilograma heroina. Med preiskavo smo tako zaznali vsaj tri preprodaje po pol kilograma heroina, od česar smo uspeli odkupovalcem zaseči okoli 700 g heroina, poleg tega pa še nekaj preprodaj v manjših količinah. Drogo, ki sta jo od 31-letnega Slovenca kupovala tudi glavna osumljenka in njen partner, je zanju na drobno preprodajal 41-letni Slovenec, tablete, ki jih je iz Srbije pripeljal 32-letni Srb, pa je največkrat prodajal kar partner glavne osumljenke, 31-letni Slovenec. Ocenjujemo, da je v času preiskave preprodal najmanj 265 tablet Sanval, Ksalol in Xanax, ki v Sloveniji niso v prosti prodaji in vsebujejo prepovedane substance.
Zoper osumljence smo s preiskavo zbrali dokaze za 14 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu KZ-1. Ocenjujemo, da sta glavna osumljenca z izvrševanjem teh kaznivih dejanj v obravnavanem petmesečnem obdobju pridobila okoli 55.000 evrov protipravne premoženjske koristi, da je 31-letni Slovenec v tem času pridobil okoli 30.000 evrov protipravne premožnjske koristi, 41-letni Slovenec pa je večino zaslužka porabil zase, za nabavo prepovedanih drog za lastno uporabo. Zaslužek oz. protipravno premoženjsko korist 29-letnega Slovenca še ugotavljamo, saj določeni dokazi, najdeni pri hišni preiskavi, kažejo na to, da se je najverjetneje ukvarjal s preprodajo prepovedanih drog na veliko, kar bomo poskušali še potrditi.
V zaključni akciji, ki je potekala pretekli teden, je sodelovalo več kot 70 kriminalistov in policistov iz PU Ljubljana, ki so opravili sedem hišnih preiskav in štiri preiskave osebnih vozil. Pri hišnih preiskavah so tako zasegli skupaj 1.345 g heroina, 20.000 evrov gotovine, več deset GSM telefonov in računalnikov, navigacijo, tehtnice, listine (račune za hotele, potovanja, letalske karte), vozilo Chrysler C300, v katerem je bil odkrit prirejen prostor za transport droge, in šifre s kodami.
Vsi osumljeni so brez zaposlitve in so se preživljali na račun žensk, ki so se prostituirale in jim izročale določen del zaslužka. Prav tako so se preživljali s preprodajo prepovedanih drog, kjer je med osumljenimi zaposlen le 29-letni Slovenec. Živeli so v najetih stanovanjih, za vožnjo so uporabljali vozila višjega cenovnega razreda, prav tako pa so prejemali socialna nadomestila (za primer brezposelnosti). V teku je tudi finančna preiskava, ki bo razkrila finančno stanje osumljenih ter višino protipravne premoženjske koristi, ki se še ocenjuje. Vsi osumljenci (razen 32-letnega Srba in 30-letne Srbkinje, ki sta v Srbiji in trenutno nedosegljiva) so bili privedeni na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zoper vseh šest je bil odrejen pripor. Kriminalistično preiskavo je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo RS.
Slovenska policija se uspešno bori proti delovanju organiziranih kriminalnih združb
Europolove in druge analize kažejo, da so na Zahodnem Balkanu ključna odločevalska mesta za vse vrste organiziranih in drugih hujših oblik kriminalitete. Slovenija je z zahodnobalkansko regijo tesno povezana, tako zgodovinsko, kulturno, politično in ekonomsko, kar jo postavlja v poseben položaj. Po eni strani to prinaša svoje prednosti, obenem pa jo izpostavlja varnostnim grožnjam v regiji. Kriminalne združbe izkoriščajo zgodovinske povezave posameznikov iz Slovenije, ki imajo še zmeraj močne stike, povezave in poznanstva v izvornih regijah, kar se prenaša tudi na mlajše generacije. To jim omogoča tudi neposredna bližina matičnih držav.
Prepovedane droge
Nacionalni trg prepovedanih drog se glede na posamezne vrste prepovedanih drog oskrbuje z različnih območij oz. regij. Kokain in sintetične droge prihajajo predvsem z območja Nizozemske, Belgije in Španije, medtem ko heroin in konoplja z območja Zahodnega Balkana (Bosna in Hercegovina, Kosovo, Srbija, Makedonija).
Posamezniki in kriminalne združbe laboratorijsko pridelujejo konopljo za potrebe slovenskega nacionalnega trga tudi pri nas. Na terenu opažamo pojav posameznikov, ki so specializirani, da kriminalnim združbam vzpostavijo profesionalne in sodobne prostore za gojenje konoplje.
Kriminalna omrežja, ki oskrbujejo slovenski nacionalni trg, so odvisna od dostopnosti prepovedanih drog v izvornih regijah, hkrati pa tudi od kakovosti povezav vodilnih članov v izvornih regijah in od njihove sposobnosti, da organizirajo uspešne in redne transporte prepovedanih drog.
V Sloveniji poteka oskrba s prepovedanimi drogami predvsem v večjih urbanih središčih in njihovih naseljih.
Trgovina z ljudmi
Slovenija je pretežno ciljna država za trgovino z ljudmi, predvsem žensk, z namenom spolnega izkoriščanja. Žrtve izvirajo iz Srednje in Vzhodne Evrope ter Zahodnega Balkana.
Kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja, svojo kriminalno aktivnost pogosto prikrivajo v okviru različnih zakonitih razvedrilnih dejavnosti.
Oblike fizičnega prisiljevanja in ustrahovanja žrtev s strani kriminalnih združb se opuščajo, saj jih nadomeščajo metode posrednega finančnega in psihološkega prisiljevanja žrtev.
Statistični podatki:
- Tabela: Zloraba prepovedanih drog
Kriminalna omrežja posameznikov, ki so aktivna na slovenskem nacionalnem ozemlju, so v veliki meri odvisna od mednarodnih tokov, preko katerih kot posredniki oskrbujejo slovenski črni trg. To velja tako za oskrbo s prepovedanimi drogami kot tudi za novačenje in pridobivanje žrtev trgovine z ljudmi.
