Kriminalisti iz Policijske uprave Ljubljana in Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi so ob usmerjanju državne tožilke iz Specializiranega državnega tožilstva RS uspešno zaključili preiskavo, ki so jo od konca leta 2014 vodili zoper organizirano kriminalno združbo, ki se je na območju Ljubljane in Kranja ukvarjala z izvrševanjem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi.

Podrobnosti preiskave sta na današnji novinarski konferenci predstavila Stojan Belšak, višji kriminalistični inšpektor na PU Ljubljana, in Tomaž Peršolja, vodja Sektorja za organizirano kriminaliteto na Generalni policijski upravi.

Uspešno zaključena preiskava kriminalne združbe

Kriminalisti so na podlagi informacij in sumov, da se v dveh gostinskih lokalih na območju Dragočajne in Mlake pri Kranju, katerih lastnik oz. najemnik je bil 59-letni moški z območja Kranja, izvršujejo kazniva dejanja trgovine z ljudmi. Kriminalisti so najprej intenzivno zbirali obvestila s klasičnimi preiskovalnimi metodami, v nadaljevanju pa tudi z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Ugotovili so, da je v lokalih pod vodstvom 59-letnega moškega zaposlenih več deklet iz tujine, ki tam delajo kot plesalke, poleg tega pa nudijo tudi spolne storitve za denar. Skupaj z glavnim osumljencem so v organizirani kriminalni združbi sodelovali 37-letna državljanka Ukrajine z območja Kranja, 40-letni moški z območja Ljubljane in 26-letni moški iz okolice Kamnika, pri izvrševanju kaznivih dejanj pa jim je pomagal še 54-letni moški iz okolice Kranja, vsi slovenski državljani.

Z zbranimi obvestili se je potrdilo, da so imeli zgoraj navedeni pod vodstvom glavnega osumljenca pri izvrševanju kaznivega dejanja trgovine z ljudmi v kriminalni združbi različne vloge. Glavni osumljenec je vodil dva nočna kluba, v katerih so imeli zaposlenih vsaj 13 deklet iz Ukrajine in Moldavije, občasno pa je bila zaposlena tudi državljanka Slovenije. Dekleta so v Slovenijo privabili z objavljanjem oglasov za službo preko različnih spletnih medijev (Facebook, portal Slo-Escort), oglase so objavljali tudi na internetnih straneh v tujini. V oglasih so zainteresiranim dekletom ponujali dobro plačano službo barskih plesalk v Sloveniji, kjer naj bi zaslužile tudi do 6.000 evrov, poleg tega pa še urejene delovne vize, zdravstveno zavarovanje, bivanje v opremljenih stanovanjih ter seveda pogodbo o zaposlitvi. Čeprav so bili oglasi skrajno zavajajoči, so na ta način v Slovenijo privabili več deklet, ki pa v nadaljevanju niso bile deležne takih pogojev dela in bivanja, kakršno jim je bilo obljubljeno. Glavna pri novačenju deklet sta bila 59-letni moški z območja Kranja in njegova žena, 37-letna državljanka Ukrajine.

Žrtve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, ki smo jih obravnavali, izhajajo iz socialno šibkih okolij, na oglase so se javljala večinoma dekleta, ki so imela zelo nizke ali nobenih dohodkov, živele so v neurejenih razmerah, nekatere od njih so bile prisiljene skrbeti tudi za starše oziroma otroke. Z zavajajočimi oglasi so osumljenci izkoristili veliko ranljivost žrtev, saj so bile potem, ko so se zaposlile v nočnih lokalih, kmalu seznanjene, da je potrebno nuditi tudi spolne usluge za denar. V nočnih lokalih naj bi jih zaposlili za 12 do 20 ur tedensko, morale pa so delati 6 dni na teden med 21. in 4. uro zjutraj, torej vsaj 42 ur tedensko. Plačilo za opravljeno delo je bilo daleč od obljubljenega, saj so dekleta dobivala med 350 in 500 evrov mesečno, omenjeni zaslužek pa so morala "odslužiti" s konzumacijami pijač, v nasprotnem primeru so jim to šteli kot dolg. Plačevati so morale tudi lastne stroške, kot so uporabnina za sobe, kjer so nudile spolne usluge, uporaba interneta, najemnino in prevoze z lokacije, poleg tega pa tudi obrabnino za inventar v lokalih. Za urejanje raznih upravnih zadev in obrazcev so jim vodja in člani kriminalne združbe zaračunavali 300 evrov, čeprav npr. taksa za enotno dovoljenje za prebivanje znaša le 54,54 evra. Če so želele koristiti letni dopust, so morale lastniku lokala vrniti izgubljeni zaslužek. V primeru bolezni ali zdravstvenih težav žrtve niso upale vzeti bolniškega staleža, saj so jim grozili, da v tem primeru ne bodo dobile plačila. Na ta način so žrtve stalno spravljali v dolgove in si jih tako podredili, zaradi česar so bile pod velikim psihičnim pritiskom. Ena izmed deklet je bila odpeljana na zdravljenje v bolnišnico za psihične bolezni. Žrtve so bile deležne tudi groženj z izgubo službe, hkrati pa so se zavedale, da so osumljenci kaznivih dejanj oboroženi in nevarni. 

Lokal v Mlaki pri Kranju je vodil vodja organizirane kriminalne združbe, 59-letni moški z območja Kranja, pri nadzoru deklet in delu s strankami mu je največkrat pomagal 40-letni moški z območja Ljubljane. Lokal v Dragočajni je pod nadzorom glavnega osumljenca vodila njegova žena, 37-letna državljanka Ukrajine, pri tem pa je redno sodeloval in pomagal tudi 26-letni moški iz okolice Kamnika. Nudenje spolnih uslug je potekalo na način, da so bila dekleta vsako noč razporejena v oba nočna lokala, kjer so čakale na stranke. Pri tem so kot "običajne" storitve ponujali tako imenovani "table dance", ples ob drogu, klasični striptiz, kot posebno ponudbo pa so imeli v lokalu v Mlaki pri Kranju  tudi "shower dance", saj so imeli tuš kabino nameščeno kar sredi lokala. Cene za to so bile različne, "table dance" je npr. stal 25 evrov, nekatere usluge 50 evrov, zelo pomembno pa je bilo tudi konzumiranje pijač. Cena za t. i. lady drink (neke vrste lažji koktajl) je bila 25 evrov, šampanjci pa so stali, različno od vrste, od 50 evrov naprej. Če si je stranka zaželela nudenje spolnih storitev, je morala pred tem plačati ali najmanj en "lady drink" ali en šampanjec ali pa je morala plačati "table dance". Spolne storitve v sobah so zaračunavali po 100 evrov za pol ure in 150 evrov za eno uro. Od tega je dekletom ostalo le 40 odstotkov tega denarja, ostalih 60 odstotkov pa so pobrali člani kriminalne združbe. Vodja je oglaševal tudi t. i. spremstvo, kar je stalo 300 evrov, poleg tega pa je glavni osumljenec dekleta ponujal in vozil tudi na razne dogodke (fantovščine,motoristične shode ipd.). Tudi v tem primeru je dekletom ostal le manjši delež zaslužka. Dekleta v lokalih so bila stalno pod nadzorom in pritiskom vodje in njegovih sodelavcev, poleg tega pa so o njihovih aktivnostih vodili tudi evidence, na podlagi katerih so nanje dodatno pritiskali, da premalo delajo in da  ne zaslužijo dovolj. Še posebej je pri tem izstopal vodja kriminalne združbe, ki je zelo dominantna oseba in so se ga dekleta tudi zelo bala.

Ob zaključku policijske preiskave so kriminalisti pridobili odredbe za hišne preiskave v obeh lokalih in na naslovih, kjer so pričakovali, da bodo lahko zbrali dodatne dokaze. Pri tem so v lokalih našli 11 deklet, žrtev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, eno dekle pa je bilo zaradi bolezni v hiši, kjer so vse začasno bivale. V lokalih so prijeli tudi vse štiri osumljence, njihovega pomagača, ki je dekleta razvažal, pa so dobili doma. Na hišnih preiskavah so poleg predmetov, ki potrjujejo, da so bila dekleta nadzirana, in raznih seznamov našli tudi več kosov prepovedanega orožja, nekaj denarja, pri glavnem osumljencu na domu pa še večjo vsoto denarja, tako da je skupaj zaseženih okoli 30.000 evrov. V lokalu v Mlaki pri Kranju so našli prepovedano orožje, in sicer avtomatsko vojaška puško Zastava M-70 (kalašnikov) in 60 nabojev zanjo, poleg tega pa še prirejeno šibrovko z odrezano cevjo in kopitom ter večje število nabojev zanjo. V lokalu v Dragočajni sta bili pri 26-letnem osumljencu odkriti dve pištoli, napolnjeni z naboji, in sicer revolver, kalibra 357 magnum, in samokres (polavtomatska pištola) znamke Glock, kalibra 9 mm. Isti osumljenec je imel pri sebi tudi prepovedano orožje - teleskopsko palico in nož, pri njem pa smo zasegli tudi zavitek kokaina. Osumljenec za to orožje sicer ima dovoljenje za posest, ne pa tudi za nošenje, zato so mu orožje zasegli, sprožen pa bo tudi prekrškovni postopek s predlogom za odvzem orožja. Pri prevozniku deklet so kriminalisti odkrili orožje, in sicer t. i. svinčnik pištolo, ki prav tako spada med prepovedano orožje, zaradi česar ga bodo kazensko ovadili.

Kriminalisti so zoper vodjo organizirane hudodelske kriminalne združbe in tri glavne soosumljence podali kazensko ovadbo za 13 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po 113. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), poleg tega pa še kazensko ovadbo zaradi hrambe prepovedanega orožja (avtomatske puške, odrezane šibrovke). Prevoznika deklet so v skladu z 38. členom KZ-1 ovadili za pomoč pri izvrševanju kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, postopek zoper njega pa bo tekel po redni poti. Vsi štirje so bili s kazensko ovadbo privedeni na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zoper vse zaenkrat odredil sodno pridržanje. Nihče od ovadenih do sedaj še ni bil obsojen za kaznivo dejanje.

Za kazniva dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 je zagrožena zaporna kazen od 3 do 15 let. Kriminalisti bodo nadaljevali tudi s finančno preiskavo, saj obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da so si osumljenci z izvrševanjem kaznivih dejanj pridobili veliko premoženjsko korist.

Nevladni organizaciji Slovenska Karitas in Društvo Ključ - Center za boj proti trgovini z ljudmi sta žrtvam trgovine z ljudmi takoj nudili vso potrebno pomoč. Pri zaključni akciji je sodelovalo 70 kriminalistov in policistov, ki jih je usmerjala višja državna tožilka iz Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije.

Trgovina z ljudmi

Slovenija je pretežno ciljna država za trgovino z ljudmi, predvsem žensk, z namenom spolnega izkoriščanja. Žrtve izvirajo iz držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Zahodnega Balkana. Kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja, svojo kriminalno aktivnost pogosto prikrivajo in zamegljujejo v okviru različnih zakonitih razvedrilnih dejavnosti. Oblike fizičnega prisiljevanja in ustrahovanja žrtev s strani kriminalnih združb se opuščajo in zamenjujejo z metodami posrednega finančnega in psihološkega prisiljevanja žrtev.

V Sloveniji je problematika trgovine z ljudmi stabilna tako po obsegu kot po samih pojavnih oblikah in je vezana predvsem na problematiko organiziranih oblik spolnega izkoriščanja. Zaznava se prisotnost tudi drugih pojavnih oblik trgovine z ljudmi, in sicer z namenom izkoriščanja za delo, prisilnih porok in beračenja.

Organizirane oblike prostitucije v Sloveniji potekajo tako v okviru zakonito prijavljenih razvedrilnih in storitvenih dejavnosti kot v najetih stanovanjih pod organizacijskim okriljem kriminalnih združb in posameznikov. V manjši meri kot v preteklih letih se zaznava problematika organiziranih oblik beračenja, ki jih izvajajo mobilne kriminalne združbe z območja Vzhodne in Jugovzhodne Evrope in v katerih so izkoriščani državljani Slovaške in Romunije. Mobilne kriminalne združbe se v Sloveniji zadržijo le krajši čas, saj so njihov cilj predvsem bogatejše države Evropske unije (Italija, Avstrija, Francija).

Novačenje žrtev v izvornih državah poteka s pomočjo lokalnih organizatorjev, ki se pogosto tudi sami ukvarjajo s tovrstno kriminalno aktivnostjo in žrtve prodajo slovenskim združbam. Novačenje poteka neposredno, preko osebnih povezav, kot tudi preko objav v lokalnih in spletnih medijih v obliki oglasov za različne dejavnosti. Žrtve v glavnem vedo, da se bodo morale v Sloveniji prostituirati, prisilno delati ali beračiti, ne zavedajo pa se niti okoliščin niti obsega, v katerem bo to potekalo.

Kriminalne združbe si žrtve podredijo predvsem s psihičnim nasiljem in zastraševanjem z vrnitvijo v njihovo domače okolje, kjer so socialne in gospodarske razmere običajno zelo slabe. Kadar so izvorne države žrtev države Evropske unije, na območje Slovenije vstopijo pretežno v okviru mednarodnega javnega prometnega ali železniškega potniškega prometa ali z lastnimi osebnimi vozili.

Žrtve trgovine z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja se najpogosteje novačijo iz Češke, Slovaške, Madžarske, Srbije, Makedonije, Ukrajine in Dominikanske republike. Žrtve trgovine z ljudmi z namenom beračenja se novačijo na območju Slovaške, Madžarske in Romunije.

Sistemska visoka raven brezposelnosti in neperspektivnosti zaposlitve v skoraj vseh državah Zahodnega Balkana izpostavlja ranljive družbene skupine teh držav povečanemu tveganju, da bodo postale žrtve različnih oblik trgovine z ljudmi tako z namenom spolnega izkoriščanja kot prisilnega dela. Ker je Slovenija tradicionalna emigrantska država za državljane Zahodnega Balkana, je izpostavljena nevarnosti za pojav tovrstne problematike tudi pri nas. Različne oblike kršitev temeljnih pravic delavcev, predvsem v delovno intenzivnih gospodarskih panogah, imajo pogosto značilnosti izkoriščanja delovne sile.

Organizirane oblike prisilnega beračenja s strani mobilnih kriminalnih združb z območja jugovzhodne (Romunija, Bolgarija) in srednje (Slovaška) Evrope, ki prečkajo ozemlje Slovenije v smeri proti drugim državam EU, so prisotne tudi na območju Slovenije, vendar je obseg relativno omejen.

Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1 je bilo v letu 2015 obravnavanih 9 osumljencev (v letu 2014 jih je bilo 6) in 8 (6) oškodovank. Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 je bilo obravnavanih 26 (10) storilcev in 32 (4) oškodovank.

Povezane vsebine: Trgovina z ljudmi in prostitucija