V zadnjem obdobju je bilo v nekaterih medijih zaslediti več prispevkov, s katerimi se neupravičeno diskreditira nekdanje in sedanje koprske kriminaliste. V prispevkih avtor(-ji) zoper njih navajajo hude obtožbe, pa čeprav se pri tem sklicujejo le na enostransko izpoved zaprte osebe, anonimna pisanja ter na netočne, nepreverjene in tudi neresnične informacije. V ničemer pa ne upoštevajo uradnih pojasnil in odgovorov policije ali pa o tem ne vprašajo policije.
Vse obtožbe na račun naših zaposlenih v zgoraj omenjenih primerih na tem mestu najostreje zavračamo, saj notranjevarnostni postopek, ki smo ga vodili, niti drugi postopki, ki jih izpostavljamo v nadaljevanju, očitkov v ničemer niso potrdili.
Očitke zoper koprske kriminaliste iz anonimnega pisma iz leta 2010, ki se tudi nenehno navajajo v prispevkih, smo v preteklosti že preverjali in jih prav tako ovrgli.
V povezavi z vsebino pisma je takrat potekala tudi preiskava oziroma predkazenski postopek, ki ga je vodil Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, s katerim je Policija ves čas predkazenskega postopka sodelovala. Poleg tega je bilo v zvezi z vsebino iz anonimnega pisma takrat izvedenih več postopkov s strani institucij, ki nadzirajo delo policije, med drugim so bili posredovani tudi odgovori na poslanska vprašanja. Direktorat za policijo in druge varnostne naloge MNZ je na podlagi poročila Generalne policijske uprave izdelal mnenje, da se je policija ustrezno odzvala na navedbe v anonimnem pismu in izvedla vse potrebne aktivnosti, da se navedbe preverijo. Posebni oddelek SDT je sume kaznivih dejanj preiskoval dve leti in v predkazenskem postopku ni potrdil navedb v anonimnem pismu, zato je bil predkazenski postopek zaključen. Očitki zoper koprske kriminaliste pa se niso potrdili niti v notranjem postopku v Policiji, ki je potekal vzporedno s predkazenskim postopkom Posebnega oddelka SDT.
Naj še dodamo, da imamo do različnih odklonskih ravnanj zaposlenih v Policiji ničelno toleranco in da imamo dobro vzpostavljen sistem notranjevarnostnih in zaščitnih postopkov, s katerimi vsak sum odklonskega ravnanja s strani uslužbenca policije preverimo in proučimo, glede na zbrane ugotovitve pa tudi izvedemo ustrezne ukrepe. Preverjanje odgovornosti v lastnih vrstah in sankcioniranje morebitnih kršitev sta del našega organizacijskega sistema in načela ohranjanja integritete. Policija je v preteklosti že večkrat javnosti dokazala, da ničelno toleranco do odklonskih ravnanj v lastnih vrstah jemlje zelo resno in jo tudi dosledno uresničuje.
Je pa naša dolžnost tudi, da se vedno odzovemo in zaščitimo zaposlene, ko so za svoje zakonito, strokovno in predano delo, ki jim ga nenazadnje nalaga zakonodaja, neupravičeno, neutemeljeno in načrtno javno kritizirani, blateni in diskreditirani. Odločno obsojamo take pristope in sporočamo, da bomo v policiji vedno stali za zakonitim, strokovnim delom. Prav tako ne pristajamo na ponavljajoča in nekorektna poročanja teh medijev, katerih edini namen je zgolj diskreditacija posameznikov v javnosti.
Policija spoštuje svobodo izražanja kot tudi novinarsko avtonomijo. Zavedamo se namreč, kako pomembno vlogo v družbi imajo novinarji, ki jim ustava ter zakonski in drugi predpisi zagotavljajo nemoteno opravljanje svojega dela. Vendar pa se morajo tudi ti novinarji zavedati odgovornosti do svojega poklica, katerega poslanstvo in etični kodeks jim nalagata obvezo do objektivnega poročanja, navajanja resničnih in preverjenih informacij ter zadržanost do govoric in ugibanj, ki jih ne smejo navajati kot dejstva. Predvsem pa se morajo zavedati odgovornosti do javnosti, ki ji nenazadnje služijo, in stremeti k temu, da zadostijo njeni pravici do korektne obveščenosti, namesto da ustvarjajo izkrivljeno podobo realnosti.
V policiji si dosledno prizadevamo za korektno sodelovanje z novinarji, ki smo jim vedno na voljo za vse informacije. Vendar pa bomo, če se bo takšna nekorektna, neetična in škodljiva praksa nadaljevala, za zaščito ugleda organizacije in zaposlenih uporabili tudi vsa ustrezna sredstva, ki nam jih zakonodaja omogoča.