Ob današnjem uradnem začetku delovanja Uprave avtocestne policije (v nadaljevanju: UAP) smo predstavniki Policije in Ministrstva za notranje zadeve podrobneje pojasnili razloge za ustanovitev te organizacijske enote in obenem predstavili naloge, ki jih bodo opravljali policisti za zagotavljanje večje varnosti na avtocestah in hitrih cestah.
Dogodka ob otvoritvi UAP so se v Postojni, kjer je sedež novoustanovljene uprave, danes, 31. marca 2021, iz MNZ in Policije udeležili minister za notranje zadeve Aleš Hojs, namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak in direktor uprave Andrej Jurič.
Zvočni posnetek govora namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka
Zvočni posnetek govora ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa
Na potrebo po vzpostavitvi posebne enote, ki bi učinkoviteje nadzirala avtocestni križ, v stroki opozarjali že vsaj zadnjih deset let
Zaradi izgraditve avtocestnega omrežja, uvedbe vinjetnega sistema in znatnega povečanja tranzitnega prometa na avtocestah si je vodstvo Policije že leta 2011 zastavilo za cilj, da na avtocestah posodobi delovanje policije in da prometno policijo obenem tudi ustrezno kadrovsko okrepi.
Prvotni koncepti vzpostavitve avtocestne policije v Sloveniji sicer segajo že več kot deset let nazaj. Bili smo ena redkih držav v Evropski uniji, ki še nismo imeli avtocestne policije, čeprav imamo t. i. avtocestni križ na območju celotne države. Zato smo potrebo po okrepitvi nadzora na avtocestah in hitrih cestah zapisali tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2013–2022, kjer je bila kot opcija predvidena tudi tako imenovana avtocestna policija. Za povečanje nadzora so bile v preteklih letih uvedene spremembe, ki pa niso bile povezane s kadrovsko okrepitvijo prometne policije (vpeljane so bile nove metodologije nadzora, načrtovanje poostrenih nadzorov, pridobljena nova tehnična oprema za nadzor cestnega prometa, okrepljeno sodelovanje v Nacionalnem centru za upravljanje prometa itd.).
Tako se je v zadnjem obdobju spet okrepila ideja o spremenjeni organiziranosti policije, ki bi omogočala večji, predvsem pa učinkovitejši nadzor na avtocestah in hitrih cestah. Na podlagi teh razmišljanj je bil nato pripravljen koncept, ki je predvidel postopno vzpostavitev dodatnih policijskih enot za delo na teh cestah, ob ohranitvi obstoječih postaj prometne policije, ki delujejo znotraj policijskih uprav in bodo še naprej izvajale nadzor na ostalih cestah. Predvideli smo tudi večjo vlogo Nacionalnega centra za upravljanje prometa pri Ministrstvu za infrastrukturo, prav tako je bil za realizacijo projekta avtocestne policije 23. decembra 2020 že podpisan sporazum o sodelovanju med Ministrstvom za infrastrukturo, Ministrstvom za notranje zadeve, DARS-om in Policijo. Z DARS-om je bil podpisan tudi sporazum o sodelovanju pri uvedbi sekcijskega merjenja hitrosti.
Zvočni posnetek izjave direktorja Uprave avtocestne policije Andreja Juriča
Izjemno povečanje avtocestnega prometa zahteva večjo prisotnost policistov, hitrejšo odzivnost in učinkovitejši nadzor
V zadnjih letih se je promet na avtomobilskih in hitrih cestah zelo povečal. Z uvedbo vinjet se je nanje preusmerilo zelo veliko osebnega prometa, poleg tega se je znatno povečal tovorni tranzitni promet, ob praznikih in v turistični sezoni pa se dogajajo migracije tujih turistov. Zato je promet na teh cestah zelo gost in pogosteje prihaja do zastojev. Zastoji se zaradi velike gostote prometa zgodijo že ob najmanjšem nepredvidenem dogodku, kot je na primer okvara vozila, kar je ob prometnih nesrečah še toliko bolj izrazito.
Med zelo pogostimi kršitvami, ki jih policisti ugotavljamo v nadzorih avtocestnega prometa, so vožnja na prekratki varnosti razdalji, prehitra vožnjo in nepravilno prehitevanje, pri tovornih vozilih pa predvsem tehnična neustreznost in preobremenjenost ter kršitve časa trajanja vožnje. Hkrati se je na področju kriminalitete povečalo tihotapljenje ilegalnih prebežnikov, tu so še tatvine (drzne in roparske tatvine, zlasti med turistično sezono), ropi, poškodovanja tuje stvari in goljufije, kazniva dejanja v povezavi z neupravičeno proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami itd.
Dosedanji nadzor vsem tem trendom in povečanim prometnim tokovom na teh cestah pa zaradi kadrovskih in finančnih omejitev v preteklosti žal ni sledil, čeprav je večja prisotnost policistov, ki lahko nadzirajo in urejajo cestni promet ter se lahko odzivajo tudi na pojave različnih kriminalnih dejanj, nujna.
Z avtocestno policijo do večje varnosti na avtocestah in hitrih cestah
Avtocestna policije si bo prizadevala za uresničevanje več zelo pomembnih ciljev: s povečanjem učinkovitosti policijskega dela in sistematičnim vzpostavljanjem reda na avtomobilskih in hitrih cestah izboljšati pretočnost in prometno varnost, zmanjšati število prometnih nesreč in mrtvih udeležencev, poleg tega pa tudi povečati raziskanost kaznivih dejanj in povečati pregon storilcev, saj se tu povečuje tudi število kaznivih dejanj in narašča tok ilegalnih migracij.
Policisti specializiranih enot avtocestne policije bodo predvsem prej na mestih prometnih nesreč in kaznivih dejanj, zagotovo pa bo k varnosti in pretočnosti prispevala tudi okrepitev nadzora na teh cestah, pri čemer je pomembno, da na ta račun ne bo zmanjšana prisotnost policistov na ostalih, tj. glavnih in regionalnih cestah, saj bodo tam še naprej delovale obstoječe postaje prometne policije. Z dodatnimi nadzorstvenimi in preventivnimi dejavnostmi ter večjo prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah pa si želimo vplivati tudi na dvig prometne kulture.
Sedež, organizacija in kadri Uprave avtocestne policije
Znotraj UAP kot notranje organizacijske enote Generalne policijske uprave bo usklajeno delovalo tudi pet specializiranih enot avtocestne policije (v nadaljevanju: SEAP), in sicer Ljubljana, Celje, Maribor, Koper in Novo mesto, ki bodo s stalno prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah pokrivale območja ene ali več policijskih uprav. S posameznimi enotami, v katerih bo od 10 do 15 policistov, bomo pokrili celotno omrežje avtocest in hitrih cest v Sloveniji.
Te enote bodo torej delovale s petih različnih lokacij, medtem ko bo sedež uprave v Postojni; tu bosta delovala tudi Oddelek za operativo in Oddelek za upravljanje prometa in meritve s samodejnimi merilnimi sistemi. Prostorske rešitve in materialno-tehnični pogoji za delovanje nove enote so se namreč v prvi vrsti iskale v okviru obstoječih objektov, ki so v lasti Policije, saj je to z vidika stroškov ter narave in področja dela najracionalnejše.
Prvo od teh enot, SEAP Ljubljana, smo v začetku letošnjega leta že začeli vzpostavljati (tudi kadrovski postopki znotraj policije za zaposlitev na delovnih mestih v tej enoti že potekajo) in predvidoma bo začela na terenu delati že z junijem letos. Ostale SEAP pa naj bi bile vzpostavljene do 1. maja naslednje leto. V celotni UAP (vključno s posameznimi SEAP) je predvidenih skupaj 285 delovnih mest. Ta bodo postopoma zapolnjena s premestitvami uslužbencev Policije. Povečane kadrovske potrebe bomo poskušali zagotavljati z aktivno politiko zaposlovanja, predvsem s povečevanjem števila vpisnih mest kandidatov za policiste za vpis na Višji policijski šoli. V prihodnosti pa je predvideno, da bi v te specializirane enote zaposlili tudi kriminaliste, ki bi obravnavali kriminaliteto na avtocestah in hitrih cestah.
Naloge in oprema avtocestne policije
Prometna policija ima zelo širok nabor nalog, ki jih vsakodnevno izvaja. Naloge policistov specializiranih enot avtocestne policije bodo usmerjene tako v zagotavljanje prometne varnosti na avtocestah in hitrih cestah kot tudi v odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Nadzor, ki ga bodo izvajali, se bistveno ne bo razlikoval od trenutnega nadzora, vsekakor pa ga bo več. Prav tako kot ostali policisti se bodo tudi policisti avtocestne policije izobraževali na Policijski akademiji, kjer bodo pridobivali specialistična znanja prometnih policistov.
Tudi njihova oprema bo enaka, kot jo imajo že sedaj prometni policisti. Predvideva se nabava nekoliko zmogljivejših motornih vozil. Spremljali pa bomo tudi razvoj posebne tehnične opreme za nadzor prometa, s katero bomo postopoma opremljali te enote. V prvi fazi načrtujemo nabavo 13 patruljnih vozil (belo-rumene, bele) barve, šest motornih koles, nekaj civilnih vozil in dva kombija za oglede prometnih nesreč. Skupno je za celotno avtocestno policijo predvidenih 25 patruljnih vozil, 19 motornih koles, nekaj civilnih vozil in 10 kombijev za oglede prometnih nesreč.
Statistični podatki o prometni varnosti na avtocestah
V preteklih letih je opaziti rahlo izboljšanje prometne varnosti na avtocestah. Podatki za lansko leto zaradi epidemije niso primerljivi, saj je bil promet večji del leta manjši kot v primerjalnih letih. Je pa prometa na avtocestah iz leta v leto več. V splošnem se povečuje tovorni promet, zaradi česar naraščajo tudi težave v prometu (zastoji, prometne nesreče, kršitve, preobremenjena vozila, nepravilno prehitevanje tovornih vozil …).
Prometne nesreče in njihove posledice. Leta 2019 smo na avtocestah in hitrih cestah obravnavali 11,6 odstotka vseh prometnih nesreč, leta 2020 pa 9,7 odstotka, saj se še vedno največ nesreč zgodi v naseljih ter na regionalnih in glavnih cestah. Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah so v zadnjih desetih letih še vedno neprilagojena hitrost, nepravilna stran oz. smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja in nepravilni premiki z vozilom. Največ prometnih nesreč se zgodi na avtocesti A1, kar je sorazmerno z dolžino avtoceste in prometno obremenitvijo.
Na avtocestah se je v letu 2020 (2019 (2018)) zgodilo 1.285 (1.949 (1.959)) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 6 (15 (13)) udeležencev, 26 (49 (64)) je bilo hudo telesno poškodovanih in 304 (540 (605)) lahko telesno poškodovanih. Na hitrih cestah se je v letu 2020 (2019 (2018)) zgodilo 179 (240 (232)) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 0 (0 (2)) udeleženca, 1 (3 (7)) je bil hudo telesno poškodovan in 56 (67 (59)) lahko telesno poškodovanih.
Pri nadzoru in kontroli cestnega prometa na AC in HC pa so najpogostejše kršitve povezane z neprilagojeno hitrostjo, neuporabo varnostnega pasu, uporabo mobilnega telefona, nepravilnostmi na tovoru, nepravilnimi premiki in neustrezno varnostno razdaljo. Policisti na navedenih cestah ugotovimo približno 50.000 kršitev cestnoprometnih predpisov na leto.
Problematika kršitev v tovornem prometu. Tudi vozniki tovornih vozil največkrat nepravilno prehitevajo, vozijo v nasprotju s hitrostnimi omejitvami, izsiljujejo prednost drugim voznikom. Pogosto izvedejo nepravilni premik z vozilom, ravnajo v nasprotju s postavljeno signalizacijo in nepravilno uporabljajo telefon. Na primeru ugotovljenih kršitev prepovedi prehitevanja pri voznikih tovornih vozil lahko vidimo, da je neupoštevanja tega pravila iz leta v leto več: v letu 2016 je bilo na A1 in A2 ugotovljenih 349 kršitev, leta 2017 smo ugotovili 1.031 kršitev, leta 2018 775 kršitev, leta 2019 1.128 kršitev in lani že 1.534 kršitev.
Problematika kriminalitete na avtocestah
S povečevanjem prometa na naših cestah se povečuje tudi delež kriminalitete, odkrite na avtocestah. Večinoma gre za drzne tatvine, tatvine goriva in blaga iz parkiranih tovornih vozil, kraje osebnih in tovornih vozil na počivališčih, tatvine goriva in ropi na bencinskih servisih, prevoz ukradenega blaga in vozil, ponarejene osebne dokumente in dokumente vozil, ki jih odkrijemo ob kontrolah voznikov.
Avtocestna kriminaliteta v primerjavi z drugimi pojavnimi oblikami kriminalitete sicer statistično posebej ne izstopa. Vendar pa je tu veliko sivo polje, saj večinoma tujci prijav za manjša dejanja ne podajo zaradi strahu pred postopki in nerazumevanja jezika.
V večini primerov je kriminaliteta na AC povezana z manjšimi in visoko mobilnimi kriminalnimi skupinami, ki so specializirane za izvrševanje posameznih, predvsem premoženjskih kaznivih dejanj. Večinoma so v teh skupinah tujci, ki lahko Slovenijo prepotujejo v le nekaj urah. Prav zato je za uspešno identifikacijo in prijetje tovrstnih storilcev zelo pomembno, da so policisti prisotni na celotnem kraku avtoceste. Z vidika prostorske obremenjenosti na področju kriminalitete je kot povezava med zahodom in vzhodom najbolj obremenjena avtocesta A1.
Povezane vsebine
Z medresorskim sodelovanjem in avtocestno policijo do večje varnosti na avtocestah in hitrih cestah
