Ob petnajsti obletnici ene najhujših nesreč v zgodovini slovenskega gorskega reševanja je bil v soboto, 9. junija 2012, spominski pohod na Okrešelj. Pohod s spominsko slovesnostjo sta organizirali Gorska reševalna zveza Slovenije in Policija v spomin na tragično nesrečo, ki se je zgodila v pogorju Savinjskih Alp.
10. junija 1997 je na območju Okrešlja potekala vaja stenskega reševanja pripadnikov Gorske reševalne službe, v kateri je sodeloval tudi policijski helikopter. Po spletu nesrečnih okoliščin je med vajo prišlo do hude nesreče. V nesreči se je smrtno ponesrečilo pet izkušenih gorskih reševalcev: Mitja Brajnik, Luka Karničar, dr. Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž. Imeli so veliko znanja, izkušenj in poguma, a tistega dne tudi to ni bilo dovolj.
Nesreča pod Tursko goro in izguba sodelavca Mitje Brajnika je za vedno zaznamovala tudi slovensko policijo. Že istega leta so se člani takratnega strokovnega kolegija direktorja uprave policije odločili, da v spomin na tragično preminule gorske reševalce, med katerimi je bil tudi tedanji načelnik inšpektorata policije na UNZ Kranj Mitja Brajnik, vsako leto obiščejo ta kraj in položijo venec.
Venca so na spominsko obeležje položili Igor Potočnik in Toni Smolej iz GRZS ter Robert Kralj iz Letalske policijske enote Uprave za policijske specialnosti in vodja gorske policijske enote.
"Okrešelj je za mnoge izmed nas še po vedno težka beseda. Pred petnajstimi leti smo se malo nižje na travniku zbrali, da izvedemo vajo stenskega helikopterskega reševanja. Pred petnajstimi leti smo na sidrišču v steni za menoj z nekaterimi spregovorili zadnje besede, saj je na ta dan pred petnajstimi leti je ta stena za vedno vzela pet naših prijateljev, gorskih reševalcev in sodelavcev. Tragedija nas je vse tako ali drugače zaznamovala. Nekateri so se z grenkim spominom na dogodek poslovili od nenehne hoje po robu, drugi pa smo z velikim opominom in zavedanjem, da naša življenja niso neuničljiva in da pri tem nenehno odganjamo senco smrti, kljub temu nadaljevali po začrtani poti. S te poti se reševalci, zdravniki, policisti in posadke helikopterjev velikokrat vračamo s ponosom in zadovoljstvom, da smo zopet pomagali sočloveku, včasih pa tudi sklonjenih glav, ko v dolino pripeljemo gornike, ki so na gori pustili življenje, kot so ga tu gori pred petnajstimi leti pustili naši prijatelji Mitja, Luka, Rado, Jani in Boris. Slava jim!" je v svojem nagovoru povedal Kralj.
Gorsko reševanje predstavlja eno najbolj nevarnih oblik reševanj, ki običajno potekajo ob zelo neugodnih vremenskih razmerah. Tako se gorski reševalci pri reševanju drugih močno izpostavljajo nevarnostim. Prav zaradi ekstremnih razmer pri reševanju, ki zahteva dobro opremljenost in vrhunsko usposobljenost, je pomembno, da se vsi tisti, ki se vključujejo v reševanje, dobro usposobijo za tako naporno in odgovorno delo. Tudi nesreča, ki se je pripetila pod Tursko goro, je bila namenjena temu. Žal se je končala tragično.
