Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Novo mesto je France Božičnik, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Novo mesto, predstavil podrobnosti o kriminalističnih preiskavah kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Preiskave so trajale več mesecev, s kaznivimi dejanji pa so bili upniki oškodovani za več kot devet milijonov evrov. V obeh primerih gre za gospodarske družbe, ki opravljajo gradbeno dejavnost.
France Božičnik, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto
Večmilijonsko oškodovanje upnikov, slamnata podjetja
Pred tednom dni so novomeški kriminalisti na območju Posavja na podlagi odredbe sodišča zaradi sumov najmanj 14 kaznivih dejanj oškodovanja upnikov opravili 11 hišnih preiskav stanovanjskih prostorov in poslovnih prostorov gospodarskih družb. Na OS Krško in ODT Krško je bila podana kazenska ovadba zoper 64-letnega osumljenca z območja Posavja, 28-letnega osumljenca s prebivališčem v Nemčiji in 28-letno osumljenko, prav tako z območja Posavja. Kazensko ovadbo so kriminalisti na podlagi Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja podali tudi zoper osem gospodarskih družb.
Na podlagi zaseženih listin, preiskave elektronskih podatkov, zbranih obvestil, analize bančnih podatkov in podatkov finančnega organa izhaja utemeljen sum, da sta osumljenca, stara 64 in 28 let, kot zastopnika dveh matičnih družb »prikrito« vodila poslovanje večjega števila ostalih družb. Kot sostorilka je sodelovala tudi 28-letna osumljenka, ki je prenašala navodila ostalih dveh osumljencev, predvsem pa sama dajala navodila za vodenje poslovnih knjig na način, da je prihajalo do oškodovanja upnikov prikrito vodenih družb, vodila vso komunikacijo glede zaračunavanja storitev kupcem, prodaje terjatev in ostale naloge.
Osumljena sta prikrito oz. slamnato vodene družbe prikazovala kot podizvajalce, čeprav te v več primerih niso imele zaposlenih potrebnih gradbenih delavcev, prav tako pa niso imele gradbene mehanizacije. Lažno sta prikazovala tudi gradbene posle, ki so jih izvajali delavci matičnih družb z gradbeno mehanizacijo v lasti družb obeh osumljenih. Na nekatere družbe sta prenašala svoje zaposlene in za zaposlene zavestno nista plačevala predpisanih davčnih obveznosti od izplačanih plač. Vse potrebne podatke za izplačilo plač (opravljene delovne ure, nadure, letni dopust, malica, višino plače, rezervni fond itd.) je vodil 64-letni osumljenec. Za poplačilo t. i. podizvajalskih gradbenih del sta osumljenca neto plače zaposlenim na slamnatih družbah izplačevala z gotovino, gotovinskimi pologi preko tekočih računov njunih družb oz. z neposrednimi nakazili na njihov tekoči račun. Ker prilivov na tekoče račune slamnatih družb ni bilo (nastajal je zgolj veliki dolg), je finančni organ neuspešno terjal neplačane obveznosti. S takšnim načinom prikazovanja poslovanja preko t. i. podizvajalca so dosegli, da za svoje delavce nista plačevala predpisanih davčnih obveznosti, pa kljub temu njuni družbi nista bili davčni dolžnici in nista imeli blokiranega računa oz. sta lahko nemoteno poslovali.
Ko je družba, katere zastopnik je bil 64-letni osumljenec, postala v aprilu 2013 nezmožna plačila, je 64-letnik - z namenom oškodovanja upnikov - vse finančne tokove matične družbe na goljufiv način preusmerjal na družbo v lasti 28-letnega osumljenca, ki pa je plačeval le tiste obveznosti, od katerih je bilo neposredno odvisno poslovanje družbe, kot so neto plače zaposlenih, dobava električne energije, lizing obveznosti itd. Zaradi preusmeritve finančnih tokov so bili upniki neuspešni pri izterjavi dolga v izvršilnih postopkih. Družba v lasti 64-letnega osumljenca je v času insolventnosti izkazovala dobavo blaga in storitev v višini preko osem milijonov evrov in je vseskozi razpolagala z zadostno količino gradbenih poslov, da bi lahko poplačala svoje obveznosti, vendar je zaradi preusmerjenih finančnih tokov na tekoči račun prejela le nekaj čez 200.000 evrov nakazil. V tem času, ko je bila njegova družba zaradi blokade tekočega računa nezmožna plačila, je velik del svojih terjatev kompenzirala z nabavljenim gradbenim materialom, ki je bil prodan za gotovino. Osumljenci teh sredstev niso nakazovali na tekoči račun ali evidentirali v poslovnih knjigah.
Osumljenci so torej ves čas vodili družbe na način, da so izigrali upnike, ki v izvršilnih postopkih niso bili uspešni pri izterjavi svojih terjatev. S tem je za upnika (FURS) in ostale družbe nastala velika premoženjska škoda v višini najmanj 5 milijonov evrov.
64-letni osumljenec je kazniva dejanja izvrševal že od leta 2011. Pri njem je bilo že v septembru 2015 izvedenih več hišnih preiskav, bil je tudi zaslišan, vendar je kljub temu z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj nadaljeval in upnikom dodatno povzročil škodo v višini preko dva milijona evrov.
Osumljenca razpolagata z večjo količino prikrito vodenih družb oz. slamnatih družb (okoli 27), na katere preusmerjata posle, prezaposlitve delavcev in finančne tokove. Iz ugotovitev davčnih inšpekcijskih nadzorov, analiz bančnih podatkov, zasežene dokumentacije in elektronskih podatkov izhaja, da sta dejansko poslovanje slamnatih družb vodila prav osumljenca. Slamnate družbe ne poslujejo na poslovnih naslovih, nimajo poslovnih prostorov, nimajo vidnih oznak družbe, nimajo hišnih predalčnikov itd. Takšne prikrito vodene družbe je zelo težko odkriti, ob odkritju pa so posli in finančni tokovi običajno že preusmerjeni na novo, še neidentificirano družbo.
64-letni moški je utemeljeno osumljen tudi storitve več kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev, saj od decembra 2008 ni plačeval davčnih obveznosti od plač zaposlenih (prispevkov). Za to kaznivo dejanje je po kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen do 1 leta. Skupna višina davčnega dolga družb, ki so bile obravnavane za kršitev temeljnih pravic delavcev, znaša 2,5 milijona evrov.
Z izvrševanjem kaznivih dejanj so oškodovani upniki (FURS, banke, dobavitelji), kar pomeni, da je osumljeni ogrozil finančno poslovanje tako gospodarskih subjektov in premoženjsko varnost lastnikov družb ter zaposlenih v teh družbah, s čimer je ogrozil varnost posameznikov kakor tudi njihovo pričakovano socialno varnost. Z neplačilom davščin pa je oškodoval tudi proračun Republike Slovenije. Z neplačevanjem prispevkov za zaposlene v prikrito povezanih družbah in njegovi družbi pa je delavcem onemogočil, da bi se jim plače upoštevale v izračun pokojninske osnove.
Kriminalisti so vodili preiskavo v sodelovanju s Finančnim uradom Brežice, usmerjanje preiskave pa je neposredno izvajalo ODT Krško.
Zoper dva osumljenca je bilo odrejeno 48-urno pridržanje. Oba sta bila privedena na zaslišanje na OS Krško, ki je zoper 64-letnega osumljenca odredilo pripor. Na ODT Krško je bila podana pobuda za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi.
Kriminalisti s preiskavo nadaljujejo in ugotavljajo okoliščine kaznivih dejanj overitev lažne vsebine in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Dejanja se nanašajo na delavce, ki so neupravičeno vlagali vloge za začasno in stalno prebivanje iz razloga združevanja družin, in delodajalce, ki so ponarejali in prirejali poslovne listine.
Osumljenec v priporu zaradi ponovitvene nevarnosti
Konec meseca aprila 2016 je bila podana kazenska ovadba zoper 48-letnega osumljeneca in 47-letno osumljenko iz Novega mesta zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj oškodovanja upnikov. 48-letni osumljenec je bil priveden na zaslišanje na OS Novo mesto, kjer je bil zanj odrejen pripor.
Osumljenci so bili že v oktobru 2015 ovadeni za istovrstna kazniva dejanja. Takrat so kriminalisti podali kazensko ovadbo tudi zoper 54-letnega moškega iz Ljubljane, sicer sodnega izvršitelja, in 37-letnega osumljenca iz Novega mesta, direktorja dveh povezanih gospodarskih družb.
S kriminalistično preiskavo je bilo ugotovljeno, da je osumljenec samostojni podjetnik, ki se je ukvarjal z gradbeništvom, v letu 2009 zavestno prenehal plačevati prispevke za socialno varnost zaposlenih delavcev. Zaradi likvidnostnih težav je imel kot samostojni podjetnik neprekinjeno blokirana tekoča računa od junija 2010 dalje, od julija 2013 pa sta bila oba tekoča računa zaprta. Poslovanje je v nadaljevanju prenesel na svojo družbo. Omenjeno družbo je osumljenec ustanovil v marcu 2010, in sicer prvotno zaradi pridobitve subvencije za prezaposlitev delavcev. Kasneje je na družbo zaradi blokad na s. p. prenesel tudi poslovanje, in sicer je na družbo prenesel za najmanj 300.000 evrov gradbenih poslov. Družba je imela v v letu 2011 večkrat blokirane račune, od novembra 2011 pa sta bila računa neprekinjeno blokirana.
Osumljenec je z namenom oškodovanja upnikov osnovna sredstva, ki jih je imel knjižena pod poslovni subjekt samostojnega podjetnika, s pomočjo netransparentne izvršbe, ki jo je z zlorabo uradnega položaja vodil sodni izvršitelj, prenesel na družbo iz Trebnjega v lasti 37-letnega osumljenca, ki je bil njegov večji upnik. Ta družba je osnovna sredstva dala v najem drugi povezani družbi iz Trebnjega, prav tako v lasti 37-letnega osumljenca. Samostojni podjetnik je namreč na to drugo družbo prezaposlil del svojih delavcev in prenesel gradbene posle, ki jih je pridobival zaradi svojih referenc, ki jih nova družba ni imela. Dolg naj bi se poplačal na način, da so se na novi družbi izvajali gradbeni posli, kjer bi se z dobičkom in najemnino za gradbene stroje pokrival dolg, hkrati pa bi se s prodajo gradbenega materiala, ki ga bo za svoje potrebe kupovala družba od druge povezane družbe, na omenjeni družbi ustvarjal dobiček od prodanega gradbenega materiala.
V decembru leta 2012 je osumljeni samostojni podjetnik pričel poslovati preko družbe, katere zastopnica je bila 47-letna osumljenka iz Novega mesta. Za to družbo je delal kot podizvajalec in jo uporabljal kot vmesni člen za plačilo pridobljenih poslov. Na družbo je preusmeril poslovanje in finančne tokove v višini najmanj 450.000 evrov. Osumljena zastopnica družbe je 48-letnemu osumljencu nudila pomoč pri oškodovanju upnikov, saj je posodila svojo družbo za namen oškodovanja upnikov, hkrati pa je aktivno sodelovala pri preusmerjanju finančnih tokov. Skrbela je za administrativno vodenje tako svoje družbe kot osumljenega samostojnega podjetnika, saj mu je sestavljala asignacije in račune. Dobiček oziroma zaslužek sta si osumljenca delila na polovico, in sicer sta od decembra 2012 dalje glede na zaseženo dokumentacijo zaslužila najmanj 90.000 evrov.
Osumljeni je na svojem s. p. po hišni preiskavi v marcu 2015 še dodatno zaposlil štiri delavce ter tako zavestno povečeval dolg do države iz naslova neplačevanja prispevkov za socialno varnost zaposlenih delavcev. Plače in nadomestila do zaposlenih je osumljenec zapiral s pomočjo asignacij, neto plače za zaposlene delavce pa je plačevala družba v lasti 47-letne osumljene. Osumljenec za vsa opravljena gradbena dela ni izdajal računov in je, predvsem od fizičnih oseb, prejemal gotovino. Kot samostojni podjetnik je račune za opravljena gradbena dela izdajal zgolj družbi v lasti osumljenke, v kateri je slednji nastopal kot tehnični vodja in se dejansko dogovarjal za vsa dela in tudi način plačila.
Osumljenec je storil tudi več kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev, saj od leta 2009 ni plačeval prispevkov za socialno varnost zaposlenih, zaradi česar je bila zoper njega podana kazenska ovadba.
Osumljenec in njegova družba sta bila ovadena tudi za kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti. Osumljenec je v letu 2010 od pristojnega ministrstva prejel za 164.000 evrov subvencij za prezaposlitev 41 delavcev iz svojega s. p. na njegovo družbo. Pri tem je osumljenec prikril, da je prejeto subvencijo za prezaposlitev dejansko uporabil v druge namene, kot so bili določeni s pogodbo. Po pogodbi bi namreč moral ohraniti zaposlitev prezaposlenih delavcev v prevzemni družbi najmanj eno leto. V končnem poročilu pa je prikril dejansko stanje, saj so delavci njegovo družbo zapustili že predčasno.
Skupno nastala škoda znaša preko 1,7 milijona evrov.