V Idriji je minulo soboto, 26. marca 2011, potekala obsežna reševalna vaja Potres - Idrija 2011, namenjena usposabljanju sodelujočih pri zaščiti, reševanju in pomoči v primeru rušilnega potresa, kakršen je pred 500 leti prizadel idrijsko območje, njegove posledice pa so čutili tudi drugod po Sloveniji.
Da bi preizkusil svojo usposobljenost za reševanje v primeru hudih naravnih nesreč, je idrijski občinski štab civilne zaščite organiziral vajo, pri kateri je sodelovalo okoli 250 ljudi, med njimi tudi veliko policistov, in sicer s Policijske postaje Idrija in Postaje prometne policije Nova Gorica, predstavniki Sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Nova Gorica in helikopter Letalske policijske enote.
S policijskim helikopterjem smo prikazali reševanje iz stavbe na Mestnem trgu.
Naloge policistov, ki so sodelovali na sobotni vaji in bili vključeni tudi v operativni štab, so po besedah komandirja Policijske postaje Idrija Roberta Feltrina obsegale predvsem varovanje ljudi in premoženja, zavarovanje ogroženega območja in urejanje prometa, omogočanje dostopa reševalnim službam na Mestni trg in omejitev dostopa drugim voznikom motornih vozil.
Poleg policistov so sodelovali še številni gasilci, gorski reševalci, jamski rudniški reševalci, ekipe Rdečega križa, zdravstveni delavci, taborniki, radioamaterji, vodniki regijske enote reševalnih psov in pripadniki drugih civilnih struktur.
Večina aktivnosti reševalnih služb se je odvijala na Mestnem trgu v Idriji, kjer so gorski reševalci prikazali reševanje iz ene od stavb, na Trgu sv. Ahacija, kjer so bile tudi zdravniše ekipe, in v Antonijevem rovu, kjer je svoje delo prikazala rudniška reševalna služba. Ob zaključku vaje so se vsi sodelujoči strinjali, da so reševalci, vključno s policisti, pokazali visoko stopnjo usposobljenosti in pripravljenosti na takšne dogodke.
Opisana vaja je bila del dogodkov ob 500-letnici doslej najhujšega potresa na Slovenskem. Naravna katastrofa, ki se je zgodila ob t. i. idrijskem prelomu, je na Idrijskem zahtevala 3.000 življenj. Idrijo in širšo okolico je namreč 26. marca 1511 stresel katastrofalen potres z epicentrom v Kanomlji in z magnitudo 6,8 stopnje, njegovi učinki pa so segali med IX. in X. stopnjo po evropski potresni lestvici. Poleg tega so plazovi zajezili strugo reke Idrijce, da je poplavila Idrijo in razdejala tamkajšnji rudnik, ki je bil zaradi poplav ponovno usposobljen šele leta 1517. Takratne posledice so občutili tudi drugod po Sloveniji (poškodovani so bili npr. gradovi v Škofji Loki, Smledniku, Ljubljani, na Turjaku, v Postojni in drugod). V Furlaniji na današnjem območju Italije pa je popotresni sunek z magnitudo 7,2 poleg uničenih zgradb vzel 12.000 življenj.
