Ljubljanski kriminalisti so po več kot leto dni trajajoči kriminalistični preiskavi razbili dobro organizirano hudodelsko združbo, ki je iz koristoljubja tihotapila tujce iz Turčije, Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Bangladeša in Somalije. Sedem prijetih oseb, državljanov Iraka, Mjanmarja, Pakistana in Slovenije, so privedli na Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je bilo zoper njih odrejeno sodno pridržanje. Skupno so osumljeni izvršitve 26 kaznivih dejanj, grozi pa jim od treh do petnajst let zapora. Kriminalistična preiskava je potekala v sodelovanju s kriminalisti drugih policijskih uprav, italijanskih varnostnih organov ter varnostnih organov drugih držav EU. Več o preiskavi je povedal Stojan Belšak, vodja Sektorja organizirane kriminalitete v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so od junija 2019 dalje na podlagi zaznanih sumov kaznivih dejanj izvajali več operativnih aktivnosti zoper hudodelsko združbo, ki se je v Sloveniji ukvarjala z izvrševanjem kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakona (KZ-1). Predkazenski postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.
V sredo, 18. novembra 2020, so na več krajih na območju Ljubljane potekale aktivnosti kriminalistične preiskave, pri čemer so bili prijeti organizatorji kaznivih dejanj. Opravljene so bile hišne preiskave in odrejena pridržanja 7 osebam. Gre za 21-letnega državljana Iraka, 33-letnega državljanu Mjanmarja, 20-, 23- in 35-letne državljane Pakistana, ter 53- in 35-letna slovenska državljana.
V sklopu hišnih preiskave je bilo zaseženih več predmetov, pomembnih za kazenski postopek, med drugim tudi 500 g prepovedane droge konoplje.
Zahtevna kriminalistična preiskava je potekala skupaj z varnostnimi organi iz Italije. V njej so sodelovali tudi kriminalisti SKP PU Nova Gorica in SKP PU Koper ter varnostni organi ostalih članice Evropske unije, ki so pridobivali in si izmenjevali podatke, pomembne za uspešno preiskavo. Kriminalisti so pri preiskovanju sodelovali tudi z Uradom Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.
Kriminalistična preiskava zoper 12 osumljencev je bila uvedena na podlagi utemeljenih razlogov za sum, da so skupaj s še drugimi, do sedaj še neugotovljenimi sostorilci, kot člani dobro organizirane hudodelske združbe iz koristoljubja tihotapili tujce iz Turčije, Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Bangladeša in Somalije. Tihotapljenje tujcev je potekalo po balkanski poti z začetkom v Turčiji in Grčiji, preko Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije naprej v države Evropske unije. Ciljne države so bile Italija, Nemčija in Francija.
Večina članov hudodelske združbe je v postopku pridobitve statusa mednarodne zaščite in so nastanjeni v Azilnem domu Ljubljana, od koder je ves čas potekala organizacija tihotapljenja ilegalnih migrantov. Vodje hudodelske združbe so sodelovali s slovenskimi državljani iz Ljubljane, ki so bili povezani v združbo kot prevozniki migrantov, predvsem prosilcev za mednarodno zaščito.
Delovanje hudodelske združbe je potekalo organizirano in na ustaljen način. Ilegalni migranti so v organizaciji hudodelske združbe nelegalno vstopili v Slovenijo, nato pa so bili usmerjeni v azilni dom, kjer so podali namero za podajo mednarodne zaščite. Ko so razmere dopuščale, so v sodelovanju z osumljenci v določenem času (od 3 dni do 1 meseca ali več) zapustili Slovenijo. Za navedeno ilegalno sprovajanje je hudodelska združba zahtevala plačilo od 100 do 500 evrov na osebo, za prevoz od Ljubljane do državne meje z Italijo.
Na podlagi zbranih dokazov ter analiz vseh zbranih podatkov je bilo ugotovljeno, da so osumljenci vzdrževali stik s preostalimi organizatorji v Bosni in Hercegovini in na balkanski poti ter sodelovali pri organizaciji sprovajanja ilegalnih prebežnikov. Najpogostejše komunikacije so bile z osebami, ki so se nahajale v Avstriji, Turčiji, Španiji, Nizozemski, Kambodži, Iraku, Hrvaški, Franciji in Bosni in Hercegovini. Nesporno je bilo potrjeno, da so pri organizaciji prevozov sodelovali s storilci iz Turčije in Grčije.
Hudodelska združba je bila zelo dobro organizirana, saj jim je bil poznan pravni red EU in posamezni policijski postopki z ilegalnimi prebežniki oz. potek tihotapljenja ljudi v državah članicah EU oz. schengenskem prostoru. Prav tako so poznali delovanje policije in postopke s prosilci za mednarodno zaščito, zaradi česar je bilo dokazovanje kaznivega dejanja izredno specifično in zahtevno.
Ugotovljeno je bilo, da so v hudodelski združbi sodelovali tudi slovenski državljani. Dva, ki sta bila prijeta v času zaključne akcije, sta redno opravljala prevoze ilegalnih migrantov in sta za ta namen imela registrirano dejavnost prevoza oseb. Med osumljenci so tudi drugi slovenski državljani, ki so v času izvajanja kriminalistične preiskave opravljali naloge varovanja v azilnem domu in sodelovali s hudodelsko združbo pri tihotapljenju tujcev.
Ugotovljeno je bilo, da so ilegalni prebežniki od članov hudodelske združbe dobili izrecna navodila, kaj morajo povedati v primeru, da jih bo prijela policija. Iz zbranega dokaznega gradiva je bilo razbrati tudi ponavljajoče sodelovanje in komuniciranje članov združbe ter vloge posameznikov in njihovo usklajeno delovanje s skupnim ciljem čim bolj obsežnega tihotapljenja ilegalnih pribežnikov ter posledično pridobivanja čim višje premoženjske koristi. To je bil poglavitni motiv pri izvrševanju kaznivih dejanj, nelegalno pridobljena sredstva oziroma premoženje pa so poskušali legalizirati in ga uporabljali za nadaljnje življenje v Sloveniji. Zaradi tega so kriminalisti vzporedno izvajali tudi finančno preiskavo, ki pa še ni zaključena. Protipravna premoženjska korist, ki so jo v tem času pridobili člani hudodelske združbe so po do sedaj zbranih dokazih ocenjuje na najmanj 40.000 evrov.
Do sedaj so bile podane kazenske ovadbe zoper dvanajst oseb. Vseh sedem prijetih in pridržanih oseb je bilo v četrtek, 19. novembra 2020, privedenih na Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je bilo zoper njih odrejeno sodno pridržanje. Skupno so osumljeni izvršitve 26 kaznivih dejanj po 308. členu KZ-1, kjer so na opisan način opravili prevoze 108 tujcev. Kriminalistična preiskava se še nadaljuje, o vseh dodatnih ugotovitvah ali morebitnih drugih osumljencih in kaznivih dejanjih pa bo obveščeno pristojno tožilstvo.
Vsa kazniva dejanja so bila storjena v kvalificirani obliki, za katera je predpisana zaporna kazen od 3 let do 15 let.
Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
308. člen
(1) Kdor nasilno prekorači državno mejo Republike Slovenije ali oborožen nezakonito vstopi na njeno ozemlje, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let ali z denarno kaznijo.
(2) Enako se kaznuje tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, če se na način iz prejšnjega odstavka zadržuje na njenem ozemlju ali se upre zakoniti odstranitvi z njega.
(3) Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let in denarno kaznijo.
(4) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje uradna oseba, ki omogoči tujcu nezakonit vstop na ozemlje Republike Slovenije ali nezakonito prebivanje na njem.
(5) Kdor pridobiva ali zbira ljudi za nezakonito preseljevanje, jim preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz ali kako drugače organizira nezakonito preseljevanje ali organizira preseljevanje s preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena vstopa na ozemlje Republike Slovenije, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let in denarno kaznijo.
(6) Če storilec z dejanji iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let in denarno kaznijo.
(7) Prejšnji odstavki se uporabljajo tudi za kazniva dejanja, storjena v tujini, če je država, v kateri so bila storjena, enako kot Republika Slovenija sprejela skupno mednarodnopravno obveznost preprečevati taka kazniva dejanja, ne glede na to, kje so storjena, ter je dejanja v svojem zakonu ustrezno enako določila kot kazniva dejanja. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno na območju Evropske unije, se državljani njenih članic pri uporabi drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ne štejejo za tujce.