Fakulteta za varnostne vede je v sodelovanju z Inštitutom za kriminologijo in Generalno policijsko upravo danes, 3. marca 2011, organizirala okroglo mizo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete v Sloveniji. Posveta, na katerem so obravnavali predlog nove resolucije, se je udeležil tudi generalni direktor policije Janko Goršek.

Razprave o predlogu Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete v Republiki Sloveniji so se poleg članov delovne skupine udeležili tudi direktorji policijskih uprav, različni strokovnjaki iz policije in drugih pristojnih institucij, med njimi tudi ugledni pravnik dr. Ljubo Bavcon, ki je avtor prve temeljne raziskave kriminalitetne politike v Sloveniji iz leta 1995. Predlog nove resolucije bo med drugim upošteval tudi konstruktivne pobude in pomisleke, ki so jih podali udeleženci današnjega posveta. Ti so si bili enotni, da policija nikakor ne more biti edina institucija, odgovorna za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminaltitete.

 Z leve: predstojnik Inštituta za kriminologijo izr. prof. dr. Matjaž Jager, dekan Fakultete za varnostne vede prof. dr. Gorazd Meško, generalni direktor policije Janko Goršek in vodja delovne skupine za pripravo novega predloga o resoluciji dr. Darko Anželj

Medresorsko delovno skupino, ki je bila s sklepom vlade ustanovljena konec lanskega leta, sestavljajo različni strokovnjaki in predstavniki notranjega ministrstva in policije, ministrstva za šolstvo in šport, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, prometnega, gospodarskega, finančnega, pravosodnega in obrambnega ministrstva, vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ministrstva za zdravje, ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za javno upravo, Fakultete za varnostne vede in ljubljanske Pravne fakultete. 

Vodja delovne skupine dr. Darko Anželj

Vodja delovne skupine dr. Darko Anželj iz Službe generalnega direktorja policije v Generalni policijski upravi je poudaril, da je pred skupino zahtevna naloga, vendar je sodelovanje med člani skupine dobro: ''Ta dokument nastaja z željo, da vsak, ki ima potrebna znanja, prispeva k pripravi osnutka.'' Ob tem se je zahvalil vsem, ki sodelujejo pri pripravi resolucije, in izrazil prepričanje, da bo vsebina osnutka zagotovo kakovostna.

Udeleženci posveta so si bili enotni, da je takšen način priprave nove resolucije, ki želi združiti vsa razpoložljiva znanja in izkušnje, zagotovo pozitiven. Tako bodo različni strokovnjaki in praktiki s svojimi pobudami in bogatim znanjem prispevali k oblikovanju predlogov za čim bolj učinkovito zagotavljanje varnosti za vse prebivalce Slovenije. Dr. Aleš Završnik iz Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je pohvalil vključevanje različnih deležnikov pri iskanju sodobnejših in učinkovitejših rešitev za preprečevanje in zatiranje kriminalitete.

S takšnim pristopom k oblikovanju nove resolucije, ki predvideva tesno medresorsko sodelovanje, je zadovoljen tudi generalni direktor policije Janko Goršek, ki je dejal, da ''je za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete potrebno dobro sodelovanje in zaupanje med različnimi institucijami, predvsem med policijo, tožilstvom in sodstvom, takšni posveti pa so odlična priložnost, da okrepimo medsebojni dialog, izmenjamo izkušnje in skupaj poiščemo najboljše rešitve. Pri tem moramo izhajati tudi iz zavedanja, da je za uspešno delo organov odkrivanja in pregona izjemnega pomena tudi partnerski odnos z občani in civilno družbo.''

Dekan Fakultete za varnostne vede prof. dr. Gorazd Meško

Dekan Fakultete za varnostne vede prof. dr. Gorazd Meško in predstojnik Inštituta za kriminologijo izr. prof. dr. Matjaž Jager pa sta poudarila, da se odgovornost za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete vse prevečkrat prelaga na policijo. Kot sta dejala, je kriminaliteta pereča problematika celotne družbe in prav tako bi jo morali tudi reševati.

Člani delovne skupine na delovni srečanjih izmenjujejo poglede in predstavljajo prioritete, ki jih na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete vidijo posamezne pristojne institucije. Predvsem predstavniki fakultet in inštitutov opozarjajo, da mora v vsebini nove resolucije prevladovati preventivni vidik, zato poudarjajo pomen tistih pobud in predlogov, ki prihajajo izven notranjega ministrstva in policije, saj narava dela slednjih narekuje predvsem represivno usmerjenost. Da so preventivne dejavnosti za reševanje problematike kriminalitete še kako pomembne, se je strinjal tudi Goršek, ki je izrazil upanje, da bodo pristojni kljub gospodarski krizi našli način za podporo preventivnim projektom in aktivnostim.

Današnjega posveta se je iz vodstva policije udeležila tudi namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar.

Veliko težavo pri pripravi resolucije predstavljajo kratek rok za dokončanje naloge, vprašanje finančnih sredstev, ki bodo na razpolago za izvajanje nalog, določenih z novo resolucijo, pa tudi kadrovska podhranjenost nekaterih služb, pristojnih za delo na tem področju. Ker primanjkuje časa za pripravo poglobljene študije, ki bi dala znanstveno utemeljeno podlago za novo resolucijo, se je delovna skupina odločila, da vsebino nove resolucije pripravi v okvirjih do sedaj veljavne in jo, v primeru ustrezne utemeljitve, razširi z novimi področji preprečevanja in zatiranja kriminalitete.

Vsebina nove resolucije bo med drugim temeljila tudi na dokumentih Evropske unije in nacionalnih programih posameznih držav EU, ki obravnavajo preprečevanje in zatiranje kriminalitete. Do konca aprila 2011 naj bi delovna skupina že izdelala prvi osnutek nove resolucije s predlogom programov za izboljšanje stanja na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete. Temu bodo sledila medresorska usklajevanja ter usklajevanja z nevladnimi organizacijami, predstavniki lokalnih skupnosti, interesnih združenj, predstavniki fakultet in drugih interesnih skupin. Predlog nove resolucije pa naj bi bil nared do konca junija 2011.