Sorodne objave

 

"V Sloveniji je po podatkih najnovejše raziskave vsaj eno obliko nadlegovanja že doživelo 56 % učenk (7. - 9. razred), med srednješolkami pa je spletno nadlegovanje doživelo 65 % dijakinj, je ob današnji predstavitvi projekta OdKlikni pojasnila najnovejšo raziskavo dr. Barbara Brečko, raziskovalka na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede. Tudi številne druge raziskave namreč kažejo, da je spletno nasilje in nadlegovanje žensk in deklet vedno bolj razširjeno, pojavljajo pa se nove in nove oblike. Ozaveščanje in izobraževanje o problematiki sta zato nuja.

odklikni

Glavni cilj projekta Odklikni je preko ozaveščanja in izobraževanja preprečiti spletno nasilje in nadlegovanje žensk in deklet v Sloveniji ter hkrati odpraviti stereotipe in spremeniti odnos do spletnega nasilja.

Več o tem lahko najdete na spleni strani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti


Splet, poleg številnih možnosti za iskanje in izmenjavo informacij, predstavlja tudi platformo, preko katere storilci/storilke najdejo potencialne žrtve. "Zato je izobraževanje in ozaveščanje o spletnem nasilju, še posebej med mladimi, ključnega pomena. V okviru projekta Odklikni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s partnerji naslavlja problematiko spletnega nasilja in nadlegovanja žensk in deklet ter nadgrajuje obstoječe nacionalne dejavnosti za preprečevanje spletnega nasilja in nadlegovanja z vključitvijo vidika spola," je ob začetku prve tovrstne ozaveščevalne kampanje pri nas povedala Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

20180906 103917

"Splet preko družbenih omrežij omogoča storilcem široko in sorazmerno dostopno področje, kjer lahko delujejo pod izmišljeno podobo. Med žrtvami so najpogosteje mladoletne osebe, a tudi odrasli niso izvzeti. Zato apeliramo na vse žrtve, da spletno nasilje prijavijo policiji, ker lahko le tako ustrezno ukrepamo ter ustavimo nasilje," opozarja Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja slovenske Policije. Na Policiji še izpostavljajo, da je javna objava posnetkov ali sporočil druge osebe s spolno vsebino brez njene privolitve v primeru hujše prizadetosti njene zasebnosti kaznivo dejanje, zaradi katerega lahko storilki/storilcu sodišče prisodi zaporno kazen od treh mesecev do treh let. Gre za nedopustno zlorabo osebnih podatkov.