V soboto, 7. aprila, se je s pohodom na Šmarno goro začela letošnja komunikacijska akcija ozaveščanja širše javnosti o problematiki raka pri moških in preventivi pred njim Zakorakaj k zdravju. Akciji smo se pridružili tudi slovenski policisti.
Zbrane pohodnike je pozdravila tudi Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije.
Akcijo izvaja Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Ministrstvom za zdravje RS in Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani. Letos se akciji Pravi moški aktivno pridružujeta tudi Policija. Skupni pohod na Šmarno goro pomeni skupni korak k zdravju. Policisti bomo v svojih vrstah ozaveščali o oblikah raka pri moških in zdravem načinu življenja s poudarkom na preventivi, katere del je tudi redno gibanje. S tem bomo k hoji spodbujali tudi širšo slovensko javnost. Hoja je namreč naravno zdravilo brez stranskih učinkov. Pridružite se nam in svoje korake za zdravje objavljajte na spletni strani www.izogniseraku.si.
V Policiji z aktivnostmi in ukrepi spodbujamo kolegice in kolege k pridobivanju kompetenc za uspešno premagovanje vsakodnevnih obveznosti ter za zmanjševanje in odpravljanje škodljivih posledic stresa pri opravljanju poklicnih nalog. To je tudi razlog, da sta tako Policija kot Sindikat policistov Slovenije podprla delo in prizadevanja Društva onkoloških bolnikov Slovenije pri ozaveščanju širše javnosti o problematiki raka pri moških ter se aktivno vključila v njihove projektne aktivnosti.
Žiga Planinec iz Policijske akademije je poudaril pomen redne vadbe tudi za policiste.
"Poklic policista je zagotovo stresen, tako zaradi nevarnosti, ki so ji policisti nenehno izpostavljeni pri opravljanju svojega dela, kot tudi zaradi obremenilnih situacij, kot so tragični prizori hudih nesreč, čustvene situacije, prizadetost in ranljivosti ljudi, ki so vpeti v zanje neprijetne dogodke. Poleg stresa na zdravje policistov vplivajo tudi velika delovna obremenitev, nenehno izmensko delo, ki ruši naravni bioritem, pomanjkanje časa, ki botruje izpuščenim ali hitrim, nezdravim obrokom itd. Policisti se sicer nenehno usposabljajo za svoje delo, kar vključuje tudi psihofizične treninge, poleg tega pa si prizadevamo, da bi jih skozi različne delavnice naučili obvladovanja stresa, tehnik sproščanja itd. Z različnimi letnimi preizkusi, kot so npr. policijske igre in druga športna tekmovanja, pa jih spodbujamo k redni in še bolj intenzivni telesni aktivnost, tudi v prostem času. Ta je namreč izjemno pomembna, saj z njo nevtraliziramo negativne učinke našega, sicer lepega in plemenitega poklica. V Policiji je od dobrih 8000 zaposlenih nekaj več kot 6000 moških. Zato smo se odločili, da se v Policiji pridružimo projektu Zakorakaj k zdravju in tako podpremo prizadevanja za bolj zdrav življenjski slog. Današnjega pohoda na Šmarno goro, ki jo policisti zelo dobro poznamo, saj smo jo zaradi bližine akademije že zdavnaj vzeli za svoj kondicijski poligon, se zato udeležujemo tudi zaposleni v policiji in upamo, da bo takšna gesta spodbudila tudi druge, da zase in svoje zdravje storijo nekaj več," je dejal Žiga Planinec iz Policije.
Slovenija sodi po umrljivosti raka pri moških med 10 držav v Evropi, kjer je rak med najpogostejšim vzrokom smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Med značilne moške rake sodita rak mod in rak prostate. Moški pogosteje zbolevajo za rakom debelega črevesa, danke, pljučnega raka ter raka glave in vratu. Obenem smo na tretjem mestu v Evropi po incidenci raka pri moških in na enajstem mestu po umrljivosti zaradi raka pri moških. Vse to se odraža tudi na pričakovani življenjski dobi slovenskih moških. Pričakovana življenjska doba dečkov, rojenih leta 2014, je 77,9 leta, kar je le malo nad povprečjem razvitih evropskih držav (76,6 leta).
Redna telesna dejavnost zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom debelega črevesa za 52 %, pri raku prostate za 6 %, v obeh primerih ne glede na telesno maso. Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva tudi na prognozo pri že zbolelih za rakom, saj zmanjša tveganje za ponovitev bolezni: pri raku debelega črevesa za 49 %, pri raku prostate pa zmanjša tveganje za smrt zaradi raka za 61 %. Redna hoja je v pomoč tudi onkološkim bolnikom pri okrevanju; med zdravljenjem je priporočljivo hoditi večkrat tedensko, intenzivnost pa je potrebno prilagoditi splošnemu počutju in telesni zmogljivosti.
Hoja je odlično naravno zdravilo brez stranskih učinkov. Je preprosto in naravno gibanje, ob primerni intenzivnosti je tudi zelo udobna in varna. Najbolj koristi srcu in pljučem, saj preprečuje srčne motnje in motnje krvnega obtoka. Ne škoduje mišicam, v primerjavi s tekom pa tudi bistveno manj obremenjuje sklepe, vezi in mišice.Pri hoji je možnost poškodb minimalna, saj je med hojo napor manjši. Hoja sprošča in je odlična za vsakodnevno borbo proti stresu, primerna pa je za vse starostne skupine. Zanjo ne potrebujete posebne opreme. Malo spodbude, nekaj volje in že ste naredili korak v pravo smer: korak k zdravju in boljšemu počutju. Hoja znižuje krvni tlak, raven krvnega sladkorja in raven škodljivega holesterola ter zvišuje raven koristnega holesterola v krvi, krepi srce in ožilje, zmanjšuje delež maščevja v telesu in negativne posledice stresa ter preprečuje redčenje kostne mase. In kot je dejal že Friedrich Nietzsche, so tudi vse resnično velike misli zasnovane med hojo. Vsak korak šteje, optimalno pa naj bi "pravi moški" prehodil vsaj 10.000 korakov na dan.
Da bi sporočilo o blagodejnih učinkih hoje doseglo čim več Slovenk in Slovencev ter jih dodatno spodbudilo k hoji, so na spletni strani izogniseraku.si odprli podstran Naj lokacije; tu lahko objavite svoje prehojene poti in jih izmerite v korakih, delite nasvete za manj znane in še neodkrite poti in se tako medsebojno spodbujate. Pridružite se nam in zakorakajte k zdravju tudi vi!
Foto: Mateja Jordović Potočnik
