Policija - Dokler ne postanemo žrtev spletnih nevarnosti, se jih ne zavedamo

Danes je svetovni dan varne rabe interneta. Aktivnostim, ki jih v Sloveniji vodi Center za varnejši internet, se z nasveti in opozorili uporabnikom pridružujemo tudi v policiji. Z novimi tehnologijami smo namreč postali bolj ranljivi, saj so tarča napadalcev in goljufov tudi naši osebni in poslovni podatki ter različna varnostna gesla. Z njihovo zlorabo nam lahko storilci povzročijo veliko škode, zato upoštevajmo nekatera osnovna varnostna priporočila!

Pri Centru za varnejši internet so na portalu safe.si zapisali, da je cilj prizadevanj za varno rabo interneta spodbuditi tudi k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse, še posebej za najmlajše uporabnike. Hkrati je tudi povabilo vsem uporabnikom interneta, naj na internetu z drugimi komunicirajo na spoštljiv način in tako prispevajo k pozitivni digitalni izkušnji.

Tarče napadalcev tudi posamezniki, ne le ustanove

Nevarnosti pri uporabi interneta so se pojavile z novimi tehnologijami, ki so omogočile velike spremembe pri komuniciranju in nasploh v vsakodnevnem življenju. Zaradi teh pridobitev smo postali bolj ranljivi. Tarča napadalcev (hekerjev, goljufov, pošiljateljev nezaželenih elektronskih sporočil idr.) so postali naši osebni in poslovni podatki ter različna varnostna gesla, z zlorabo katerih lahko storilci povzročijo veliko škodo.

Tarče storilcev niso samo vladne ustanove in finančne institucije, temveč vse pogosteje tudi podjetja in fizične osebe. Ko postanemo žrtev takih storilcev, so posledice običajno precej hude. Najmanj, kar smo prisiljeni takrat storiti, je ponovna namestitev operacijskega sistema, vse pogosteje pa zaradi takih napadov nastajajo tudi finančne posledice.

Najpogostejše pojavne oblike internetnih groženj

Najpogostejše pojavne oblike internetnih groženj lahko razvrstimo v naslednje skupine:

virusi (v zadnjem času predvsem t. i. kripto virusi, ki šifrirajo vse podatke na trdem disku računalnika in priklopljenih pogonih),
neželena elektronska sporočila,
vohunski programi,
internetne prevare in zlorabe idr.

Osnovna varnostna priporočila

Policija s svojim znanjem in opremo sledi novim načinom, ki jih uporabljajo storilci na internetu in obenem opozarja in osvešča uporabnike interneta: Preventivni nasveti policistov. Koristni nasveti za varno rabo interneta pa so dosegljivi tudi na spletu: www.varninainternetu.si. Zavedati se je namreč treba, da je naprava varna za uporabo le toliko, kolikor je za to poskrbel njen uporabnik. Upoštevajte torej naslednja varnostna priporočila in se tako izognite nevarnostim, ki na vas prežijo na internetu:

Na vsakem računalniku je nujna uporaba programov za protivirusno zaščito, filtriranje sumljive pošte in za odstranjevanje vohunskih programov. Nujna je tudi dobra nastavitev in uporaba osebne požarne pregrade (firewall).

Zagotoviti moramo redno posodabljanje operacijskega sistema, varnostnih programov, spletnega brskalnika in ostale programske opreme s servisnimi oziroma varnostnimi posodobitvami proizvajalca. Priporočljivo je imeti vključeno samodejno posodabljanje sistema.

Priporočljivo je pogosto brisanje t. i. piškotkov (cookies) in zgodovine obiskanih spletnih naslovov. Vsi spletni brskalniki na obiskani strani puščajo namreč številne podatke.

Pomembno je, da redno izdelujemo varnostne kopije podatkov in jih tudi varno shranjujemo ter se na ta način izognemo situaciji, da v primeru okužbe s kriptovirusom ostanemo brez naših podatkov.

Na trgu je na voljo precej koristnih programov in iger, ki so javni oziroma brezplačni. Kljub temu svetujemo, da ste pozorni pri prenašanju kakršne koli vsebine z nepreverjenih spletnih strani.

Uporaba kompleksnih gesel v praksi ne pomaga, če ne preprečimo fizičnega dostopa do našega računalnika oz. pametnega telefona. Odsvetujemo uporabo nezaščitenih "javnih" brezžičnih omrežij, ker lahko podatki, poslani preko takega omrežja, pridejo v roke napačnim osebam.

Mladi morajo biti na spletne nevarnosti še posebej pozorni

Življenje mladostnikov je močno vpeto v internet in sodobne tehnologije. Digitalni svet postaja način njihovega življenja in osebnega razvoja. Povezovanje med ljudmi, ki imajo enake interese, pridobivanje različnih informacij in samopromocija ni bilo nikoli lažje kot sedaj. Vendar ima brezskrbna uporaba interneta tudi svoje pasti.

Na spletu se namreč pojavljajo tudi uporabniki, ki prežijo na mladoletne žrtve. Njihov namen je pridobiti njihovo zaupanje, ki ga bodo kasneje izkoristili in žrtev prizadeli. Taki storilci so prisotni povsod, kjer se nahajajo tudi mladi: v spletnih igralnicah, klepetalnicah za mlade, na spletnih straneh za otroke, družbenih omrežjih ipd.

Z objavljanjem podatkov o sebi javno sporočamo podrobnosti iz svojega življenja tudi neznanim osebam. Take podatke lahko storilec izkoristi, da se žrtvi približa in vzpostavi stik z njo. Pretvarja se, da je njen vrstnik, da je prikupna oseba moškega ali ženskega spola, pri čemer uporablja tudi ustrezno izrazoslovje, npr. sleng in tematike, ki so mladim blizu. Pomembno je, da se mladostniki zavedajo, da z vsako objavo na internetu puščajo svoje sledi, ki jih lahko nekdo izkoristi proti njim, tudi kasneje v življenju. Osebe "na drugi strani" morda niso to, za kar se izdajajo!

Ko storilci navežejo stik, začnejo stopnjevati pritisk na žrtev. Žrtev jim nekritično sledi in izpolnjuje storilčeve napotke, katerih namen je lahko spolne ali finančne narave, ne da bi se zavedala posledic svojega ravnanja.

Spolni namen storilcev: ko storilec želi od žrtve pridobiti fotografije ali vsebine spolne narave, na podlagi pridobljenih fotografij pa se začne izsiljevanje, lahko pride tudi do zahteve po srečanju.

Finančni namen storilcev: ko storilci pridobijo posnetke mladostnikov, se začnejo zahteve po odškodnini, nakazilu denarja na različne račune, tudi s kriptovalutami.

Nadlegovanje in izsiljevanje preko spleta prijavite policiji

Mladoletnim uporabnikom svetujemo varno uporabo interneta in izjemno previdnost. Svetujemo jim, naj se poučijo glede zasebnosti na spletu in družbenih omrežjih in naj ne posredujejo svojih osebnih podatkov (npr. elektronskega naslova, mobitela, podatkov o bivališču, šoli ipd.), fotografij ali drugih podrobnosti o sebi, saj objavljeni podatki ostanejo za vedno na internetu. Če pa že pride do izsiljevanja ali nadlegovanja preko spleta, svetujemo, naj primer prijavijo na policiji.

Kaj lahko še storite, če vas nekdo nadleguje oz. izsiljuje na spletu:

Komunikacijo z osebo je treba prekiniti.

Ne odgovarjajte na sporočila, ki so sovražna ali vas žalijo.

Komunikacijo, ki je potekala, je treba shraniti (potrebujete dokaze za morebitno prijavo).

Ne nakazujte denarja in ne pošiljajte dodatnih fotografij.

Poiščite pomoč.

Mladoletniki naj se so tem pogovorijo z odraslo osebo, ki ji zaupajo (prijatelji, starši, učitelj, svetovalni delavci ipd.). V Sloveniji lahko pokličejo tudi na Tom telefon na številko 116 111, kjer mladim svetujejo pri težavah na internetu.

Kar se je zgodilo, naj prijavijo policiji.

Slovenska policija se je pri osveščanju glede izsiljevanja in spolnih zlorab na spletu pridružila Europolovemu projektu Reci ne! (Say, no!), v okviru katerega je nastal tudi zgovoren video.

Več >>

Ne nasedajte spletnim goljufijam

Za spletne goljufije je značilno, da storilci ponujajo različne predmete ali storitve po mamljivo nizkih cenah ali pa obljubljajo izredno visoke nagrade. Najpogosteje želijo, da žrtev denar nakaže preko plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram, ki ne omogočajo popolne sledljivosti denarja. Goljufije izvršujejo tudi tako, da v primerih prodaj različnih predmetov, ki jih oškodovanci oglašujejo na spletu, pošiljajo ponarejene dokumente in lažno prikazujejo, da so plačali kupnino.

Najpogostejši načini spletnih goljufij:

pošiljanje t. i. nigerijskih pisem - goljufi ponujajo mamljive ponudbe o prenosih denarja, s katerimi želijo preslepiti imetnike naključnih elektronskih naslovov, ki jih običajno pridobijo s spleta. Pošiljatelji se najpogosteje predstavljajo kot bankirji, direktorji, zdravniki, bolniki, vojaki, loterije ... in ponujajo visoke zneske v višini več milijonov evrov. Naslovnike zavajajo z obljubami, da bo denar prenesen na njihov račun, vendar je treba predhodno nakazati denar za plačila raznih dajatev, davkov, odvetniških storitev, carine, poštnine, transporta. Za dokazovanje pristnosti žrtvam pošiljajo kopije ponarejenih dokumentov, bančnih izpiskov, nakazil, letalskih kart, zapuščinskih pisem. Zahtevani zneski so v začetku praviloma nižji, če žrtev nakaže denar, pa se postopoma večajo;

goljufije pri prodaji vozil, gradbene mehanizacije, delovnih strojev, traktorjev - pri tovrstnih goljufijah storilci na spletu ponujajo vozila po nizkih cenah. Najpogosteje oškodovance preslepijo s tem, da zlorabijo podatke znanih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo tovrstne mehanizacije;

goljufije pri prodaji računalniške in mobilne opreme;

goljufije pri oddaji počitniških objektov;

goljufije pri prodaji vrednostnih papirjev in ponudbe kredita – v teh primerih storilci ponujajo vrednostne papirje po nizki ceni ali kredite po nizki obrestni meri. Storilci oškodovance preslepijo, tako da ponujajo enostavno pridobitev kredita in nakazila denarja, pri tem pa predhodno zahtevajo plačilo stroškov odvetnika, zavarovanja kredita ipd.

goljufije pri prodaji različnih predmetov po veliko nižjih cenah od običajne.

Nasvet za kupce ali prodajalce prek spleta

Pred sklepanjem nakupov ali prodaj prek spleta svetujemo uporabnikom, naj:

uporabljajo priznana spletna prodajna mesta,

preverijo podatke o prodajalcu/pošiljatelju ali sami vsebini elektronske komunikacije prek spletnih iskalnikov. Z malo truda je mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj se podatki goljufa najverjetneje že nahajajona raznih forumih ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove,

bodo posebej pozorni pri nakupih, pri katerih se plačila izvajajo prek plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram,

v primerih, ko občani prodajo premetov oglašujejo na spletu, preverijo resničnost podatkov o samih nakazilih kupcev na svoje transakcijske račune, preden odpošljejo predmet prodaje,

ob morebitnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in primer prijavijo na najbližji policijski postaji.