Predstavniki Policije smo danes, 28. novembra 2017, sodelovali na III. nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih, ki so jo pod naslovom Raziskovanje in praksa zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v Novem mestu organizirale Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Policijska uprava Novo mesto in Mestna občina Novo mesto.

Konferenca je bila namenjena vsem organom in posameznikom, ki se na kakršen koli način srečujejo z odgovorno nalogo zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih in si želijo soočenja teoretičnih spoznanj s potrebami prakse. Med drugim so bile na konferenci predstavljene tudi glavne ugotovitve raziskave o varnosti v lokalnih skupnostih, ki je bila v okviru raziskovalnega projekta na fakulteti letos spomladi opravljena v 24 slovenskih krajih.

Referati sodelujočih, med njimi jih je bilo več iz Policije, so bili razdeljeni v tri sekcije:

• Zaznave varnosti in virov ogrožanja v lokalnih skupnostih
• Pričakovanja, uspešnost in učinkovitost zagotavljanja varnosti
• Praksa zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih in policijsko delo v skupnosti

V okviru zadnje sekcije sta predstavnika murskosoboške in novomeške policijske uprave predstavila nekatere dobre prakse in pristope, ki se se izkazali za uspešne pri reševanju konkretnih varnostnih problemov na lokalni ravni, v sklepni razpravi pa je aktivno sodeloval tudi direktor Policijske uprave Janez Ogulin.

Več o konferenci v zborniku  in na spletni strani: III. nacionalna konferenca Varnost v lokalnih skupnostih

Udeležence konference je uvodoma nagovorila namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar. Ob tej priložnosti so organizatorji namestnici namenili prostor med zaslužnimi na častni tabli FVV (na fotografiji desno), potem ko so ji letos podelili tudi priznanje za pomemben prispevek k razvoju in ugledu fakultete.

V svojem nagovoru je mag. Bobnarjeva med drugim dejala, da se institucije prepogosto osredotočamo na pripravo velikopoteznih projektov, ki so za javnost precej abstraktni, neoprijemljivi: "Pri tem pa nehote pozabimo, da ljudje najbolj občutijo varnostne probleme na mikroravni. Ti problemi jih najbolj 'bolijo' in policiste ocenjujejo prav po tem, ali bodo obravnavali tatvino njihovega kolesa ali ne? Ali bodo ukrepali zoper preglasnega soseda, ki jim z divjo glasbo kali nočni počitek? Bodo stopili na prste goljufu, ki jim ni poslal telefona, ko so ga plačali prek spleta? Ali se bodo potrudili in odkrili storilce, ki praskajo po avtomobilih, pišejo po sveže prepleskanih fasadah ali kradejo povrtnine? Materialna škoda v takih primerih morda res ni tako velika kot pri oškodovanjih velikih korporacij, a taki dogodki lahko posamezniku precej zagrenijo življenje."

Kot je nadaljevala, smo zato v Policiji pred dobrimi tremi leti na novo zastavili filozofijo policijskega dela v skupnosti: "Če smo ga pred tem povečini polagali zgolj na pleča vodij policijskih okolišev in ga utemeljevali predvsem kot preventivno delo, pa policijsko delo v skupnosti sedaj razumemo kot reševanje konkretnih negativnih varnostnih pojavov s sistematičnimi preventivnimi in represivnimi ukrepi. Policijsko delo v skupnosti zato nikakor ni le obisk policista v vrtcu ali šoli, temveč tudi povsem represivno delo, s katerim zaščitimo ljudi in njihovo premoženje pred storilci. Sem sodijo intervencije v lokalu, obravnava serijskih vlomov, ugotavljanje in odpravljanje vzrokov za povečano število nesreč na določenem ovinku idr. Policijsko delo v skupnosti zajema tudi sleherno dejanje policista, ki lahko pomembno vpliva na širšo percepcijo občanov o našem delu."

Izrazila je tudi zadovoljstvo, ker takšno razumevanje policijskega dela k sreči že prepoznavajo na marsikateri policijski upravi in številnih postajah, kjer se samoiniciativno in proaktivno lotevajo reševanja lokalnih varnostnih problemov in kjer vedo, da delo policije ne sme biti izolirano od drugih družbenih dogajanj. "Zasluge za uspešno implementacijo tega posodobljenega pristopa gredo zagnanosti delovne skupine, ki pod vodstvom direktorja novomeške policijske uprave Janeza Ogulina širi zavedanje, da si uspešnega zagotavljanja in ohranjanja ugodnih varnostnih razmer ne moremo  predstavljati brez tesnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, brez sodelovanja z ostalimi pristojnimi službami in - kar je najbolj pomembno - brez sodelovanja z občani. Pa ne le takrat, ko so ti že oškodovani kot žrtve kaznivih dejanj ali prekrškov in se znajdejo v policijskih postopkih. Prisluhniti jim je treba že prej, ko opozarjajo na težave, svoje stiske in nevšečnosti, ki se jim vsakodnevno dogajajo!"