Sorodne objave

 

Kriminalisti Policijske uprave Kranj so zaradi milijonskega izsiljevanja in s tem povezanimi kaznivimi dejanji v petek, 3. junija, na kranjsko okrožno državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo za šest oseb z Gorenjske, starih od 34 do 43 let. Preiskavo smo predstavili na današnji novinarski konferenci.

Štirje moški in ena ženska so osumljeni izsiljevanja ali sodelovanja pri izsiljevanju, eden, gre za odvetnika, pa je v dejanjih osumljencev sodeloval s ponarejanjem listin. Dva od šesterice osumljenih sta bila ob podaji ovadbe privedena tudi k preiskovalni sodnici kranjskega okrožnega sodišča, za enega pa je bil odrejen pripor.

novinarska1

 Več informacij o kriminalistični preiskavi sta na današnji novinarski konferenci predstavila Miran Ozebek iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in Primož Donoša iz Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj.


Zvočni posnetek novinarske konference (mp3) 


Kriminalisti so v zelo intenzivni preiskavi ugotovili, da sta dva osumljenca - eden od njiju je 35-letni vodja kriminalne združbe - z izsiljevanjem oškodovanca začela pred nekaj leti, ko sta od njega za izmišljeno uslugo zahtevala preko 120.000 evrov. Osumljenca sta v dejanju uporabila naključne informacije o nepremičninski stvari, ki sta jih pridobila med prisluškovanjem pogovoru oškodovanca z njegovimi znanci na javnem kraju, v zahtevi po plačilu namišljene usluge pa sta mu potem, ko sta izvedela, da je stvar izpeljal, predstavila, da sta zanj s poznanstvi to uredila onadva.

Takrat se je začelo tudi izsiljevanje, naprej z zahtevo po plačilu izmišljene usluge, potem pa še z zastraševanjem ter psihičnim in manjšim fizičnim nasiljem. Oškodovanec je ponavljajočim grožnjam storilcev podlegel in je v izsiljevanju namišljenega dolga zato kmalu pristal na plačilo zahtevanega zneska s "50-odstotnim popustom", ki sta mu ga ponudila osumljenca. Z nasiljem sta zato prenehala.

Drugo izsiljevanje tega oškodovanca pa sta ista dva osumljenca začela nekaj mesecev kasneje, ko si je oškodovanec pri enem od njiju po vnaprej dogovorjeni dinamiki poplačila izposodil 100.000 evrov. V naslednjih nekaj tednih je oškodovanec svoj dolg z dogovorjenimi obrestmi vrnil, ni pa ga mogel poplačati, ker sta osumljenca ves ta čas obresti na izposojen denar oderuško dvigala. V nekaj letih je 100.000 evrov, kolikor si je oškodovanec izposodil in z obrestmi že vrnil, povečal za kar desetkrat, na 1 milijon evrov, čeprav je z več 100.000 evri gotovine izposojen znesek že večkrat preplačal. K temu ravnanju sta osumljenca oškodovanca prisilila z nasiljem in resnimi, zelo konkretnimi grožnjami. Oškodovanca sta ves čas groženj tudi nadzirala, mu omejevala svobodo gibanja in večkrat tudi pretepala.

Izsiljevanje ter grožnje z nasiljem in smrtjo sta stopnjevala celo do te mere, da si je oškodovanec od različnih ljudi za 35-letnika v svojem imenu tudi začel izposojati večje zneske denarja. Do pred kratkim je oškodovanec za izposojenih 100.000 evrov osumljencu tako izplačal že milijon evrov, skupni namišljeni dolg pa je v izsiljevanju takrat kljub temu že presegel 1,6 milijona evrov.

35-letnemu organizatorju izsiljevanja so v nasilnih dejanjih, kot so izsiljevanje, grožnje, pretepanje, omejevanje svobode gibanja, simuliranje priprav na njegov umor, pomagali trije moški osumljenci in ena ženska. Oškodovanca so z dejanji postavljali v brezizhoden položaj.

Sodelovanja pri kaznivem dejanju je osumljen tudi odvetnik, ki je za 35-letnega organizatorja pripravljal fiktivne listine o vračilih namišljenega dolga na podlagi vsiljene listine za neobstoječ dolg med osumljencem in oškodovancem. Z dejanjem se je zakrival izvor nezakonito pridobljenega denarja.

Gorenjski kriminalisti so preiskavo zaključili s štirimi hišnimi preiskavami pri štirih osumljencih na več lokacijah na Gorenjskem. V preiskavah so prejšnji četrtek zasegli gotovino ter druge predmete in stvari, ki so povezane ali izvirajo iz kaznivih dejanj, opravili so več deset razgovorov, s preiskovalnimi aktivnosti pa v smeri utemeljevanja sumov še drugih kaznivih dejanj kljub vloženi kazenski ovadbi še nadaljujejo.

Dva od osumljencev sta bila v preteklosti že obravnavana zaradi tovrstnih kaznivih dejanj. 35-letnik je od prejšnjega petka v priporu.

Storilčev namen pri izsiljevanju je, da s silo ali grožnjo pridobi protipravno premoženjsko korist ali izterja dolg. Za obstoj kaznivega dejanja ni potrebno, da bi storilec premoženjsko korist dejansko dobil, zato je nezakonit že poskus takega izsiljevanja. Tovrstna kazniva dejanja zato sodijo med hujša kazniva dejanja, policija pa v njihovi obravnavi svoje aktivnosti usmerja tako v odkritje storilcev kot tudi v zaščito žrtve.

Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, se kaznuje z zaporom do petih let; kdor pa koga izsiljuje z uporabo orožja, nevarnega orodja ali na posebej surov in poniževalen način, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let. Enako se lahko kaznuje tudi oseba, ki naklepoma pomaga storilcu pri naklepnem kaznivem dejanju. Za dejanje se storilca lahko kaznuje, kakor da bi ga sam storil.

Kot pomoč pri storitvi kaznivega dejanja se šteje zlasti: če da kdo storilcu nasvet ali navodila, kako naj stori kaznivo dejanje, če mu da na razpolago sredstva ali odstrani ovire za storitev, če vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje storjeno, sledi kaznivega dejanja, predmete, nastale s kaznivim dejanjem, ali premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem.

Kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo, pa se kaznuje z zaporom do dveh let.

V letu 2015 je Policija na celotnem območju Slovenije obravnavala 184 kaznivih dejanj izsiljevanja, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa 110.


V primerih izsiljevanj oškodovancem svetujemo, naj kaznivo dejanje čim prej prijavijo policiji, saj je največkrat to edini način, da se storilec odkrije, kaznivo dejanje pa obravnava.