Šefi policij Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije so danes v Zagrebu podpisali izjavo o skupnem načinu profiliranja, registracije in nadzorovanega prehajanja beguncev in migrantov od makedonsko-grške meje do ciljnih držav: Avstrije ali Nemčije.

Zvočni posnetek izjave generalnega direktorja policije Marjana Fanka (mp3) 

Namen dogovora o skupni profilaciji je regulacija in redukcija migracijskega toka

"Za nami so dolga in dolgotrajna dogovarjanja, ki smo jih nadaljevali danes dopoldan. Naš cilj je bil, da pritegnemo v sistem prehodnosti migrantov tudi druge države na balkanski poti. Zavedamo se, da imajo vse države svoje nacionalne interese, a da bo le skupini dogovor, četudi če ne bo 100-odstotno skladen s politiko posamezne države, pripomogel k doseganju skupnega cilja, tj. regulaciji in redukciji migracijskega toka, in k temu, da so do mednarodne zaščito upravičeni le tisti ljudje, ki to zaščito dejansko potrebujejo," je po srečanju dejal generalni direktor slovenske policije Marjan Fank.

Po besedah Fanka je dogovor o skupni profilaciji in kvotah stekel razmeroma hitro. Kvote se postavljajo v ciljnih državah, ki sprejemajo begunce. Kvote samega vstopa v države morajo biti nižje, kot so kvote sprejema v ciljnih državah, da bi lahko sistem profilacije in registracije izpeljali po zastavljenih kriterijih. Pod temi pogoji je k sporazumu pristopila tudi Avstrija. Pričakovano je, da se bodo pojavljale težave pri izvajanju načrta v posameznih državah in da bo vložene še nekaj energije za odpravljanje teh težav. Treba pa je poudariti, da ukrepi, ki so bili sprejeti danes in s katerimi bo seznanjena tudi Grčija, nikakor niso usmerjeni zoper Grčijo, temveč kot pomoč Grčiji, da bi postopki obravnave migrantov in izvajanja t. i. hot spotov stekli, kar bo olajšalo delo tudi ciljnim državam.

Kot je pritrdil Fank, je ideja o operativnem načrtu sodelovanja na grško-makedonski meji izvorna ideja Slovenije, ki pa je nastajala na operativni ravni med policijami več držav. Nenazadnje so prav policije oz. varnostni organi tisti, ki se najbolj neposredno in prvi srečujejo z migranti ter vsemi težavami in zapleti, zato lahko tudi najbolje nakažejo rešitve. "Stališče pa je bilo usklajeno tudi v Sloveniji," je še dodal Fank.

Na makedonsko-grški meji od začetka leta tudi slovenski policisti

V Makedoniji, natančneje na makedonsko-grški meji, trenutno službuje že druga skupina šestih policistov (prva je enomesečno delo zaključila 5. februarja), ki opravljajo delo na zeleni meji. V pripravi je že nova skupina osmih policistov, ki bodo z delom začeli predvidoma prihodnji teden, delali pa bodo le na področju profilacije in registracije migrantov.

Na makedonsko-grški meji nudi pomoč skupaj 83 policistov iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Slovaške, pričakovati pa je tudi prihod sedmih avstrijskih policistov.

Sodelovanje pripadnikov Slovenske vojske

Načrt operativnega sodelovanja z vojsko obstaja že nekaj časa. "Zavedamo se namreč, da se, ko pride do zoževanja pretočnosti na mejnih prehodih, poveča pritisk na zeleno mejo. Ne moremo dovoliti, da bi se povečal obseg klasičnih nezakonitih prehodov, kot ga poznamo iz preteklih let. Preprečevanje nezakonitih prehodov zelene meje oz. varovanje državne meje je temeljna funkcija prisotnosti pripadnikov Slovenske vojske, ki jo izvajajo - poudarjam - na podlagi 37. člena (in ne 37.a) Zakona o obrambi, torej v okviru skupnih patrulj s policisti."

Čeprav bodo prevozi migrantov skupinski in nadzorovani, ostaja obravnava individualna, ne skupinska

Ob vprašanju, kaj bo storila Slovenija v primeru, da avstrijski varnostni organi zavrnejo celoten vlak, Fank poudarja, da takšne možnosti nikakor ne dopuščamo. "Ko govorimo o prevozu migrantov, govorimo o prevozu pod nadzorom, to pomeni, da v ta koridor ne vstopajo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev. Kljub temu, da je prevoz skupinski in nadzorovan, je treba poudariti, da gre za individualno, in ne skupinsko obravnavo migrantov."

"V Dobovi bodo postopki tekli tako kot sedaj, s strožjimi pogoji profiliranja in nadzora. Države pred nami, razen Grčije, namreč niso vključene v schengenski informacijski sistem. Zato bomo v Sloveniji zagotovo vsakega migranta še enkrat profilirali v vseh dostopnih evidencah in tako preverili resničnost podatkov," je poudaril generalni direktor policije.

Z današnjo skupno izjavo bodo vodje policij seznanili tudi svoje vlade in Evropski svet ter Bolgarijo in Albanijo, saj je pričakovati, da bi ostrejši nadzor makedonsko-grške meje lahko spremenil migracijske tokove proti tema dvema državama.

Aktivnosti slovenske policije v zvezi z aktualnimi migracijskimi tokovi