Za varen obisk slovenskih gora bomo policisti gorske enote tudi letos skrbeli s preventivnimi aktivnostmi na planinskih poteh in na vrhovih Julijskih Alp in Kamniško-Savinjskih Alp. Vse dni je poleti organizirano tudi dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah, kjer sodelujemo s policijskim helikopterjem.

Ciljna skupina policijskih preventivnih aktivnosti so vsi obiskovalci gora, gorniki, pohodniki, dopustniki, izletniki vseh starosti ter skrbniki in upravniki gorskih domov in koč.

Predvidene aktivnosti bodo ob naslednjih datumih in lokacijah:

• sobota, 25. julij 2015: na planinski poti Logarska dolina - Korošica ter na planinski poti na Uršljo goro bomo s preventivnimi aktivnostmi opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture;
• nedelja, 26. julij 2015: na planinski poti na Peco in na planinski poti na Raduho bomo s preventivnimi aktivnostmi opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture;
• nedelja, 26. julij 2015: na planinski poti Kamniška Bistrica - Grintovc - Kamniška Bistrica bomo s preventivnimi aktivnostmi opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture;
• sobota, 1. avgust 2015: na planinski poti Zadnjica - Prehodavci - Hribarce - Dolič - Zadnjica bomo izvajali različne preventivne aktivnosti. Obiskali bomo planinske postojanke in opravljali razgovore z oskrbniki, predvsem z namenom ugotavljanja stanja s področja javnega reda (ocena kršitev), poznavanja določil o prijavi prebivališča, ukrepih in postopkih obveščanja v primeru gorskih nesreč. Poleg tega bomo ugotavljali tudi druge kršitve s področja varstva okolja in Zakona o Triglavskem narodnem parku ter seveda opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture;
• sobota, 1. avgust 2015: policisti goske enote in nadzorniki Triglavskega narodnega parka bomo na planinskih poteh Vršič - Prisojnik - Jezersko - Kočna - Suhadolnik - Tamar - Jalovec in Savica - Komarča - 7J - Komna - Savica izvajali različne preventivne aktivnosti. Obiskali bomo planinske postojanke in opravljali razgovore z oskrbniki, predvsem z namenom ugotavljanja stanja s področja javnega reda (ocena kršitev), poznavanja določil o prijavi prebivališča, ukrepih in postopkih obveščanja v primeru gorskih nesreč. Poleg tega bomo ugotavljali tudi druge kršitve s področja varstva okolja in Zakona o Triglavskem narodnem parku ter seveda opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture;
• nedelja, 9. avgust 2015: na planinski poti Vrata - Kredarica - Triglav - Vrata bomo izvajali več preventivnih aktivnosti. Obiskali bomo planinske postojanke in opravljali razgovore z oskrbniki, predvsem z namenom ugotavljanja stanja s področja javnega reda (ocena kršitev), poznavanja določil o prijavi prebivališča, ukrepih in postopkih obveščanja v primeru gorskih nesreč. Poleg tega bomo ugotavljali tudi druge kršitve s področja varstva okolja in Zakona o Triglavskem narodnem parku ter opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture;
• sobota, 15. avgust 2015: na planinski poti na Mangart bomo s preventivnimi aktivnostmi opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture;
• sobota, 15. avgust 2015: na planinski poti Stahovica - Sv. Primož - planina Kisovec - Velika planina bomo izvajali več preventivnih aktivnosti. Obiskali bomo planinske postojanke in opravljali razgovore z oskrbniki, predvsem z namenom ugotavljanja stanja s področja javnega reda (ocena kršitev), poznavanja določil o prijavi prebivališča, ukrepih in postopkih obveščanja v primeru gorskih nesreč. Poleg tega bomo ugotavljali tudi druge kršitve s področja varstva okolja ter opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture;
• sobota, 15. avgust 2015: na planinski poti Podvežak - Molička peč - Korošica, na planinski poti na Uršljo goro ter na planinski poti Logarska dolina - Okrešelj - Savinjsko sedlo in Podolševa bomo izvajali več preventivnih aktivnosti. Obiskali bomo planinske postojanke in opravljali razgovore z oskrbniki, predvsem z namenom ugotavljanja stanja s področja javnega reda (ocena kršitev), poznavanja določil o prijavi prebivališča, ukrepih in postopkih obveščanja v primeru gorskih nesreč. Poleg tega bomo ugotavljali tudi druge kršitve s področja varstva okolja ter opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture;
• nedelja, 30. avgust 2015: na planinski poti Vršič - Mojstrovka - Vršič bomo s preventivnimi aktivnostmi opozarjali planince na pomen ustrezne opreme in psihofizičnega stanja obiskovalcev gora ter na primernost izbire planinske ture. Obenem bomo ugotavljali tudi kršitve s področja varstva okolja in Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Policisti gorske enote so sicer že junija in julija izvedli več preventivnih aktivnosti. V tem času so na neustrezno opremo opozorili okoli 30 pohodnikov, od katerih jih je pet posebej izstopalo: proti Triglavu so hodili v nizkih športnih čevljih, ena oseba celo bosa!

 
Za večjo varnost tudi dežurstvo za helikoptersko reševanje

Poleg preventivnega dela v gorah so policisti gorske enote policije aktivni tudi v okviru organiziranega dežurstva za helikoptersko reševanje v gorah. Dežurstvo ekipe, ki jo poleg posadke helikopterja sestavljajo reševalec letalec, zdravnik letalec in policist letalec, je organizirano od 5. junija do 27. septembra 2015. Dežurstvo julija in avgusta poteka vse dni v tednu, junija in septembra pa od petka do nedelje.

Kaj storiti, če se zgodi nesreča?

V primeru nesreče, ki zahteva reševanje, to nemudoma sporočite na telefonsko številko 112. Pomembni podatki so:

• kaj se je zgodilo
• kje (čim bolj točna lokacija)
• koliko je poškodovanih
• kako ste jim že pomagali

Klicatelj naj posreduje tudi svoje osebne podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci ali zdravnik lahko poklicali za dodatne informacije.

Poškodovanega je treba takoj zavarovati pred dodatnimi nevarnostmi in mu nuditi prvo pomoč v okviru zmožnosti in znanja, poškodovanega tudi ne smemo zapustiti. Zavarujte sebe in poškodovanca pred morebitnim padajočim kamenjem. Če je teren strm, se zavarujte, oziroma pritrdite tudi svojo opremo, obmirujte ter počakajte, dokler ne pridejo reševalci do vas ali dokler helikopter ne odleti. Ne počnite ničesar brez navodil reševalcev. Kakršno koli plezanje, vzpenjanje ali sestopanje nad in pod krajem nesreče med helikoptersko reševalno akcijo je lahko izjemno nevarno, zato tega ne počnite.

Ne mahajte helikopterju, če ne potrebujete pomoči!

Ob prihodu helikopterja, če pomoč potrebujete sami ali kdo v vaši neposredni bližini, se obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za "Yes", ki pomeni "Da, potrebujem pomoč" ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki (telo je tako v obliki črke Y).

Če pomoči ne potrebujete, z znamenjem "Ne", to je z eno roko iztegnjeno poševno navzgor in drugo poševno navzdol, sporočite posadki, da ne potrebujete pomoči oz. da vam ni znano, da bi kdo v bližnji okolici potreboval pomoč. To še posebej velja, kadar počivate oziroma mirujete. Navdušeno mahanje in pozdravljanje helikopterja je sicer zelo prijazno, kadar pa policisti iščejo ponesrečenca, jih lahko takšno mahanje zavede.

Največ nesreč zaradi slabe psihofizične kondicije, neustrezne opreme in podcenjevanja razmer

Vsakoletni, skorajda milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. Vzroki nesreč so največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah.

Gorskih nesreč je največ v poletnih mesecih, še posebej veliko pa jih je avgusta in septembra, ob zaključku poletnih dopustov, saj se takrat še poveča obisk v gorah. Pohodniki se v vse večjem obsegu odločajo tudi za obiske najvišjih slovenskih gora. Med obiskovalci so žal tudi takšni, ki v gore sicer redko zahajajo in so izrazito neustrezno opremljeni.

S pravilnim ravnanjem v gorah se lahko izognete morebitnim nevarnostim - nasveti

• Snežišča, ki bodo ostala pozno v poletje ali celo leto zlasti na severnih in senčnih legah, so lahko nevarna. Izberimo si kopne ure po južnih pobočjih. Če pa se že podamo na ture, kjer nas bo zlasti zjutraj pričakal pomrznjen sneg, se primerno opremimo (dobra obutev, cepin itd.). Če naletimo na snežišče, ki nima varnega izteka in smo brez opreme (cepina in derez), se zaradi nevarnosti zdrsov raje vrnimo nazaj.
• Padajoče kamenje, odlomi, so preteča nevarnost. Nevarnost padajočega kamenja je stalna, zlasti nevarno je v spomladanskem in poletnem času, ko skopni sneg, zato nosimo čelado.
• Popoldne obstaja večja nevarnost vročinskih neviht, zato spremljajmo vremensko napoved, ture pa začenjajmo zgodaj in jih kmalu končajmo.
• Vsako leto moramo svoje cilje izbirati postopno, tako glede trajanja izleta, višinske razlike kot tudi težavnosti, saj le tako varno pridobivamo telesno kondicijo.
• Preden se odpravimo na daljšo, celodnevno turo, opravimo nekaj krajših tur, da pridobimo kondicijo ter preizkusimo sebe in svojo opremo.
• Za dolge ture si raje vzemimo dva dneva in ne pretiravajmo z 'divjanjem' po poteh.
• Preberimo kakšno literaturo o gibanju v gorah, nevarnostih, prehrani, opremi, vremenoslovju; vsa pravila, nasveti in napotki nam bodo prišli še kako prav.
• Seznanimo se, kaj pomenijo oznake poti "lahka", "zahtevna", "zelo zahtevna": kakšne težave nas bodo čakale in kakšno opremo bomo potrebovali.
• Vpisujmo se v vpisne knjige.
• Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od nje, hodimo vedno skupaj.
• Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovana. Če opazimo poškodovane poti ali varovala, opozorimo druge planince, poškodbe pa sporočimo tudi na Planinsko zvezo Slovenije.
• Na turah, ki so označene kot zahtevne, obvezno uporabljajmo čelado, na zelo zahtevnih pa tudi samovarovalni komplet. Za vzpenjanje po jeklenicah so koristne rokavice (za ta namen so odlične tudi kolesarske).
• Veliko ljudi se bo odpravilo v tuje gore, kjer je tudi več ledenikov. Upoštevajmo navodila o varni hoji po ledenikih in se naučimo reševanja iz ledeniških razpok že doma.
• Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Naj bo baterija napolnjena, telefona pa ne uporabljajmo po nepotrebnem. Upoštevajmo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni vedno zanesljiva.     

Več nasvetov na spletni strani: Nasveti za pohodnike, planince, gornike 

Statistika

Letos (do 15. julija 2015) je bilo 173 posredovanj v gorah, od tega 142 reševanj in 31 iskanj pogrešanih oz. izgubljenih gornikov. Skupno je bilo 19 hudo telesno poškodovanih gornikov, 5 smrtnih primerov gornikov ter 57 nepoškodovanih.

Statistični podatki za obdobje od 1. 1. do 20. 7. 2015 

Lani je bilo v slovenskih gorah in na težko dostopnih terenih skupaj 335 reševanj in 61 iskanj pogrešanih oseb. V teh dogodkih je bilo 60 huje poškodovanih gornikov, 15 mrtvih gornikov, 90 nepoškodovanih gornikov ter nekaj lažje poškodovanih in obolelih, ki pa so prav tako zahtevali posredovanje gorske reševalne službe. 

Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah. Največ nesreč se še vedno zgodi pri hoji po poti. V lanskem letu je policija opravila kar 335 helikopterskih reševanj, od tega kar 158 na planinskih poteh. Sledi 43 reševanj zaradi aktivnosti v zraku (jadralno padalstvo), 37 zaradi delovnih nesreč, 29 zaradi hoje po brezpotju ter 19 zaradi drugih rekreacijskih dejavnosti (gorsko kolesarjenje). Vzrok za gorske nesreče najpogosteje predstavlja neprimerna oprema (obutev), zaradi česar pride do zdrsa in poškodb različnih delov telesa. Poškodbe so pogosto tudi posledica padajočega kamenja.

Želimo vam varen korak in srečno vrnitev v dolino!