Danes se je v Gotenici v okviru projekta Themis začela dvodnevna delavnica, namenjena izboljšanju učinkovitosti odkrivanja in preiskovanja zlorab pri pridobivanju in porabi evropskih sredstev. Delavnico je odprl v. d. generalnega direktorja policije Marjan Fank.
Goljufije na škodo EU z vidika nekaterih organizacij - zbornik povzetkov
Odkritih goljufij na škodo EU je čedalje več. Od leta 2009 do leta 2013 se je poročanje Evropske komisije o goljufijah na ravni Evropske unije povečalo za 22 %. Samo v letu 2013 pa je o bilo zaznanih kar 1609 primerov nepravilnosti, v katerih je bila Evropska unija oškodovana za kar 309 milijonov evrov evropskih sredstev.
V slovenski policiji smo od inkriminacije kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije zaznali povečanje števila teh kaznivih dejanj in tudi povečanje protipravno pridobljene premoženjske koristi. V letu 2008 in 2009 ni bilo obravnavanih tovrstnih kaznivih dejanj, leta 2010 so bila obravnavana tri, leta 2011 devet, leta 2012 že petnajst, leta 2013 pa je število kaznivih dejanj upadlo na osem.
Kot je uvodoma dejal Marjan Fank, se vsi, "ki smo kakor koli vpeti v zagotavljanje varnosti in pravnega reda države, zavedamo, da zaostrene gospodarske razmere ustvarjajo odlične pogoje za razmah tveganj in zlorab finančnih sredstev – tako na škodo posameznih držav kot tudi na škodo Evropske unije. Trenutno negotova prihodnost je postavila na preizkušnjo osebnostno in poklicno integriteto marsikaterega posameznika, njegova etična načela in vrednote, ki so pravzaprav prvo varovalo za preprečevanje zlorab. Glavni smoter vsakega javnega proračuna je zadovoljevanje družbenih potreb in interesov prebivalcev neke skupnosti. Zlorabe evropskih sredstev sodijo med najtežje oblike kriminalitete, saj gre za neposredno oškodovanje državljanov. Tudi zneski pri tovrstnih zlorabah so pogosto zelo visoki, kar tem kaznivim dejanjem daje dodatno težo."
"K sodelovanju smo povabili več kot dvajset različnih institucij (ministrstev, uradov, služb, nevladnih organizacij, izobraževalnih institucij itd.), ki bodo skozi projekt sodelovali bodisi kot izvajalci bodisi kot udeleženci. Z velikim veseljem ugotavljam, da je bil odziv neverjeten, saj so se odzvali prav vsi od povabljenih. Ravno pripravljenost različnih institucij, da sodelujejo na takšnih dogodkih, je odločilnega pomena, da z različnih vidikov proučimo problematiko goljufij na škodo evropske unije, in na medresorski ravni izboljšamo delo po tej pereči problematiki, s katero se bomo zagotovo ukvarjali tudi v prihodnosti," je dejal pomočnik vodje Uprave kriminalistične policije Slavko Koroš.
V preteklosti se je pokazala potreba po dodatnem znanju na področju zakonodaje, (pre)poznavanja tovrstnih kaznivih dejanj, možnostih mednarodnega sodelovanja in pridobivanja dokazov iz tujine ter poznavanja nacionalnih in evropskih institucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem goljufij na škodo Evropske unije. Zato je Uprava kriminalistične policije pri Evropski komisiji prijavila projekt Themis, ki je namenjen izboljšanju odkrivanja in preiskovanja goljufij na škodo Evropske unije, in pridobila sredstva za njegovo realizacijo.
V okviru projekta bo tako izvedeno usposabljanje za kriminaliste, tožilce, sodnike in druge zainteresirane skupine, ki se ukvarjajo z bojem proti goljufijam na škodo Evropske unije. Usposabljanje bo organizirano v dveh fazah in z različnimi oblikami dela. Prva faza bo potekala v obliki posvetov, okroglih miz in delavnic, kjer bodo različni strokovnjaki predstavili posamezna področja, in sicer od pridobitve sredstev iz Evropske unije do porabe sredstev. Predstavljena bodo tudi tveganja in možni načini storitve kaznivih dejanj goljufije na škodo Evropske unije.
V drugi fazi pa bo organizirana zaključna konferenca, kjer bodo predstavniki institucij in posamezniki predstavili najnovejše trende in spoznanja na področju goljufij na škodo Evropske unije. Teoretična, praktična in znanstvena spoznanja, pridobljena v okviru izobraževanja, bodo zbrana v zbornikih, kar bo pomemben prispevek za izobraževanje novih kriminalistov, in bo služil kot priročnik pri obravnavi tovrstnih kaznivih dejanj.
Po končanem izobraževanju v policiji pričakujemo predvsem rezultate, ki bodo vplivali na učinkovitost policije pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj goljufije na škodo Evropske unije, tudi v okviru drugih preiskav. Pričakujemo boljšo seznanjenost s slovenskimi in evropskimi institucijami, ki se ukvarjajo z goljufijami na škodo Evropske unije in izmenjavo mnenj ter stališč institucij, ki se ukvarjajo z goljufijami. To bo pripomoglo k boljšemu sodelovanju med institucijami preprečevanja, odkrivanja in pregona goljufij na škodo Evropske unije, kar bo prav tako uporabno pri operativnem delu vseh pristojnih institucij, še posebej policije.
Kot je še poudaril Fank, je Slovenija je v letu 2008 s Kazenskim zakonikom prvič inkriminirala kaznivo dejanje goljufije na škodo evropske skupnosti, in sicer kot zadnji del obveznosti, ki jih je sprejela z Zakonom o ratifikaciji konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, vključno z njenimi protokoli. S podpisom Lizbonske pogodbe se je ukinila tristebrna urejenost Evropske unije. Zato so se v nadaljevanju skupne politike odvijale v okviru Evropske unije, ki je pridobila tudi lastnost pravne osebe. Temu je sledila tudi slovenska zakonodaja, ki je leta s Kazenskim zakonikom spremenila ime člena kaznivega dejanja goljufije na škodo evropske skupnosti v kaznivo dejanje goljufije na škodo Evropske unije.
Današnjega odprtja so se udeležili predstavniki Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za gospodarstvo razvoj in tehnologijo, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Računskega sodišča, Urada za nadzor proračuna, Urada za preprečevanje pranja denarja in Komisije za preprečevanje korupcije.
Uradni del prvega dela usposabljanja je s svojim prispevkom začel Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko na Službi Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, ki je predstavil organiziranost urada, kohezijsko politiko in posamezne sklade ter vizijo Slovenije pri pridobivanju EU sredstev ter novo perspektivo črpanja sredstev v obdobju od 2014 do 2020.
Tudi projekt Themis, ki se bo predvidoma zaključil septembra 2016, je financiran iz evropskih sredstev in je (brez DDV) vreden 218.000 evrov, od tega bo 90 % prispevala Evropska komisija.
Koroš je še dodal, da se Policija že od leta 2009 trudi pridobiti čim več dodatnih evropskih sredstev, tudi za notranje organizacijske enote, ki niso bile deležne sredstev iz schengenskega sklada ali pa sklada za meje in sklada za vračanje. Tako je Policija v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve do sedaj pripravila in prijavila 27 projektov, s katerimi je poskusila pridobiti sredstva, ki jih za takšne potrebe proračun žal ne premore. Gre za različno opremo, od računalniške pa do zelo moderne laboratorijske, sredstva za delavnice in usposabljanja na različne teme (kot so npr. zlorabe sredstev EU, trgovina z ljudmi, integracija romskih skupnosti itd.), poti v tujino, celo ustanovitve enote za nacionalni PNR in zaposlitve na projektih.
Trenutna vsota pridobljenih dodatnih evropskih sredstev za delo policije je nekaj manj kot 6,5 milijonov evrov.
Več o projektu tudi v sporočilu za javnost:
- V Gotenici že druga delavnica v okviru projekta Themis (27. 3. 2015)