Za obisk gora je najprimernejši čas … vse leto. Tega se zaveda vse več ljudi. Vsak, ki se odpravi v hribe, mora upoštevati osnovna pravila, predvsem pa kar najbolje načrtovati pot in pri tem upoštevati čim več dejavnikov. Pri tem nikakor ne sme izostati informacija o vremenskih razmerah v gorah in ustrezna oprema, s katero je treba znati pravilno rokovati.

Spoznavati naravo in njene lepote v vseh letnih časih je vedno bolj cenjeno in tudi lažje uresničljivo. V hladnejših mesecih za varen obisk gora namreč potrebujemo dodatno opremo, ki je danes vse bolj dostopna, treba pa jo je znati tudi pravilno uporabljati. Ob vsakem izletu v hribe je poleg ustrezne opreme nujno upoštevati tudi osnovna gorniška pravila.

Na prvem mestu je dobro načrtovanje: izbira primerne poti glede na našo psihofizično pripravljenost in krajši dan, spremljanje vremenskih razmer, priprava potrebne osebne in tehnične opreme, med katero poleg dodatnih oblačil, tople pijače  in visoko energijske hrane pozimi sodijo tudi dereze, cepin, gamaše, plazovni trojček in zaščitna čelada. Baterijo mobilnega telefona je pred odhodom smiselno napolniti, saj se v mrazu hitreje izprazni, prav tako veliko energije porabi za iskanje signala, zato naj bo med turo ugasnjen. Vsa oprema mora biti brezhibna in delujoča.

Praktično nepogrešljiv kos opreme je plazovni trojček, ki ga sestavljajo plazovna žolna, sonda in snežna lopata. Plazovna žolna je elektronska naprava, ki oddaja oz. sprejema signale na točno določeni frekvenci in je namenjena označitvi gibanja oz. lokacije imetnika. Sonda je predmet s katerim skozi zasuti material na podlagi občutka iščemo predmete in osebe, lopata pa je nujna za učinkovito reševanje izpod plazu. Če nas zasuje plaz, nam ti kosi opreme, poleg čelade, precej povečajo možnost preživetja.

V načrtovanje spada tudi izbira primerne planinske poti. Te so kvalificirane glede na tehnično zahtevnost; poznamo lahke, zahtevne in zelo zahtevne, informacije o težavnosti poti pa najdemo v planinskih vodnikih, zemljevidih in na spletnih straneh. Pozimi je pokrajina spremenjena, zato se je smiselno odločati za poti, ki smo jih spoznali, še preden jih je prekril sneg. Poti nikakor ne smemo podcenjevati. Če se le da, se udeležimo organiziranega vodenega pohoda. Predvsem pa si moramo za vsako vzeti dovolj časa, jo začeti dovolj zgodaj, da nas ne bo presenetila tema. Izkušeni planinci svetujejo, da se pozimi v gore nikoli ne podajamo sami, o svojih načrtih pa je smiselno obvestiti tudi domače in bližnje. 

V zimskem času je bistvenega pomena podatek o stanju snežne odeje in nevarnosti plazov. Vremenske razmere je treba spremljati več dni pred načrtovanim izletom, ob močnejšem sneženju in vsaj tri dni po njem pa se v gore ni priporočljivo odpravljati. Za hojo po snegu so potrebne dereze in cepin, izogibati se je treba hoji po grebenih, saj je varneje, da se grebene preči na privetrni strani, nekaj metrov pod vrhom.

Med potjo svojo pozornost usmerimo v dogajanje okoli nas in na odziv svojega telesa. Ob počitkih nadomeščajmo porabljeno energijo, priporočljivo se je vpisovati v vpisne knjige. Pozorni moramo biti na možne zdrse, plazove, padce in podobno.

Več nasvetov za hojo v gore najdete na spletni strani Planinske zveze Slovenije in preventivnih straneh Policije.

Kako ukrepati ob nesreči v gorah?

Vsak je dolžan pomagati po svojih zmožnostih. Pri vseh nesrečah je ključnega pomena nudenje prve pomoči. Potrebna je zaščita poškodovanega pred nadaljnjimi poškodbami, mrazom, vetrom in vlago. Za pomoč pokličemo na 112 ali 113 ter posredujemo informacije o dogodku: kaj, kako, kje in kdaj se je zgodilo; koliko in kdo so ponesrečenci; kakšne so poškodbe in kako smo jih oskrbeli.

Nesreče se lahko zgodijo, največkrat pa jih z izbiro ustreznega cilja in poti, potrebno opremo, pazljivostjo med potjo in trezno presojo razmer, v katerih se znajdemo, lahko preprečimo. Da bo pot lepa tudi za tiste, ki bodo hodili za nami, pa spoštujmo naravo in smeti odnesimo v dolino.

Varen korak in srečno pot!