Kriminalisti in policisti Policijske uprave Maribor so v preteklih dneh vodili obsežno preiskavo kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, Gre za kazniva dejanja, povezana z odobritvijo kreditov pod oderuškimi pogoji, goljufijami in pranjem denarja. Podrobnosti preiskave smo predstavili na današnji novinarski konferenci v Mariboru.
Mariborski kriminalisti so podali kazensko ovadbo zoper več fizičnih oseb zaradi utemeljenega suma storitve 23 kaznivih dejanj oderuštva, pranja denarja, izneverjenja, goljufije in davčne zatajitve. Štiri osebe so bile pridržane. Dva osumljenca smo po prenehanju razlogov za pridržanje izpustili, dva pa smo včeraj privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Z odobritvijo kreditov z oderuškimi obrestnimi merami so si osumljenci pridobili več kot 174.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Z zaračunavanjem zamolčanih storitev ali opravljanjem storitev, ki niso bile potrebne, pa so posojilojemalce oškodovali za najmanj 51.000 evrov.
Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): Andrej Žakelj iz tržnega inšpektorata, Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica, Robert Munda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, Drago Šketa, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Liljana Obreza, vodja Oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja v Upravi Kriminalistične policije na GPU, in Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor.
Zvočni posnetek izjave Roberta Munde (mp3)
Zvočni posnetek izjave Andrejke Grlić (mp3)
Zvočni posnetek izjave Ljiljane Obreza (mp3)
Zvočni posnetek izjave Draga Šketa (mp3)
Zvočni posnetek izjave Andreja Žaklja (mp3)
Zvočni posnetek novinarskih vprašanj in odgovorov (mp3)
Policija je 22. januarja začela izvajati zaključne aktivnosti, povezane s kriminalistično preiskavo več sumov storitev kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, s katerimi je bilo oškodovano večje število fizičnih oseb. Opravili smo 17 hišnih preiskav, v katerih je sodelovalo 198 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto. Štirim osebam smo odvzeli prostost in jih pridržali. Dva osumljenca smo po prenehanju razlogov za pridržanje izpustili, dva pa smo 23. januarja privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve večih kaznivih dejanj in obstoja pripornih razlogov. Preiskovalni sodnik je zoper oba odredil sodno pridržanje.
Mariborski kriminalisti so podali kazensko ovadbo zoper več fizičnih oseb zaradi utemeljenega suma storitve 23 kaznivih dejanj:
- oderuštva po 214. členu Kazenskega zakonika,
- pranja denarja po 245. členu Kazenskega zakonika,
- izneverjenja po 215. členu Kazenskega zakonika,
- goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika in
- davčne zatajitve po 249. členu kazenskega zakonika.
Policijske aktivnosti so bile usklajene z aktivnostmi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, ki je istega dne opravljal obsežne inšpekcijske preglede, kot tudi z Okrožnim državnim tožilstvom v Mariboru, ki je usmerjalo preiskavo. V veliko pomoč so nam bili tudi uslužbenci Davčne uprave Republike Slovenije.
Pri več mesecev trajajoči obsežni preiskavi so bile ugotovljene nepravilnosti, ki po mnenju predstavnikov vseh sodelujočih organov predstavljajo najbolj nizkotno obliko koristoljubja s strani storilcev kaznivih dejanj. Žrtve kreditodajalcev so bili namreč fizične osebe, ki so bile v že tako slabem premoženjskem stanju, saj gre v večini primerov za upokojence z nizkimi pokojninami in druge osebe, ki so iz različnih razlogov postali nezmožni plačila osnovnih življenjskih stroškov in so najemali kredite, za katere policija meni, da so bili posredovani za oderuške obresti. S takim ravnanjem so si osumljenci pridobili več kot 174.000 evrov protipravne premoženjske koristi.
Mariborski kriminalisti so že dalj časa zbirali obvestila tudi v zvezi s sumom storitve kaznivih dejanj goljufij pri obravnavi odškodninskih zahtevkov. Osumljene odgovorne osebe v gospodarskih družbah so tako od leta 2009 spravile v zmoto več kot 150 fizičnih oseb, saj so jim kot zastopniki pri vlaganju odškodninskih zahtevkov na različne zavarovalnice zamolčali storitve, ki so jim jih kasneje zaračunavali. Gre za storitve, ki sploh niso bile opravljene ali pa so oškodovancem opravili storitve, ki jih ne bi bilo potrebno opraviti za urejanje njihovih odškodninskih zahtevkov. Tako so jim npr. zaračunali izdelave izvedeniških mnenj za poškodbe ipd. Zaradi tega so oškodovane fizične osebe prejele zgolj del odškodnine, ki jim je pripadala iz naslova odškodninskega zahtevka, pri čemer pa jim osumljeni ob izplačilu niso prikazali vseh stroškov, ki so jim jih zaračunali oz. so jim to namensko prikrivali. Z navedenimi dejanji so si osumljeni pridobili najmanj 51.000 evrov protipravne premoženjske koristi.
Kako storilci preslepijo in oškodujejo posojilojemalce?
V zadnjem obdobju pri nas beležimo ponoven porast kaznivih dejanj, povezanih s posojanjem denarja. V zvezi s tem policija preiskuje in preverja okoliščine storitev različnih kaznivih dejanj, med drugim oderuštva, ki so nemalokrat povezana s preslepitvenimi elementi kaznivega dejanja goljufije, kot tudi z elementi kaznivih dejanj izsiljevanja in ustrahovanja posojilojemalcev oz. oškodovancev. Storilci, da bi pridobili čim večjo neupravičeno premoženjsko korist, pri dajanju posojil uporabljajo različne storitve, kot so oglaševanje ugodnih obrestnih mer, za katere se v nadaljevanju izkaže, da so bistveno višje od zakonsko predpisanih, ali da zamolčijo druge visoke stroške posojila, nadalje izvršujejo predčasne vnovčitve ali previsoke vnovčitve slipov plačilnih kartic, ki so bili dani v zavarovanje, prav tako operirajo na način, da dajejo oškodovancem v podpisovanje prazne obrazce ali zapletena pogodbena določila, zaradi česar tudi izbirajo specifičen krog oseb, ki ne razume vsebine pogodb. Pogosto uporabljen način storitve je tudi prenos terjatev iz prvotnega posojilodajalca na druge za to posebej ustanovljene družbe, s čimer lahko zaračunavajo dodatne neupravičene obveznosti in ustvarjajo zmedo pri posojilojemalcih.
Storilci pri tem velikokrat izkoriščajo različne lastnosti oškodovancev, kot so slabo premoženjsko stanje, hude stanovanjske razmere, ki ogrožajo oškodovančevo življenje, prav tako izkoriščajo nezadostno izkušenost strank glede ocenjevanja, poznavanja in vrednotenja posojila, ki ga storilec ponuja, kot tudi lahkomiselnost, ko posojilojemalec sklene posel, ne da bi pred tem razmislil o vsebini in njegovih posledicah. V določenih primerih gre pa tudi za tako stisko, da je oseba pripravljena pod kakršnimi koli pogoji sprejeti storilčevo uslugo.
Osebe praviloma najamejo kredit v bankah, če pa tam kredita iz različnih razlogov ne dobijo, najamejo posojilo drugje. Pri izposojanju denarnih sredstev potrošnikov od gospodarskih družb in posameznikov, ki se ukvarjajo s posojanjem denarja kot gospodarsko dejavnostjo, je možnost za zlorabe večja kot pri prejemanju posojila pri bankah in hranilnicah.
Kako ravnati, če postanete žrtev?
Če posojila ne najamete pri bankah ali hranilnicah, temveč pri gospodarskih družbah in posameznikih, ki se ukvarjajo s posojanjem denarja kot gospodarsko dejavnostjo, morate biti še posebej previdni, da kot posojilojemalec ne postanete žrtev zlorabe. Pred vsako sklenitvijo posojila:
- vzamite si čas za premislek,
- skrbno preberite pogodbena določila,
- v primeru nejasnosti se posvetuje tudi z drugimi osebami, znanci ali strokovnjaki.
Če sumite, da ste bili oškodovani, se obrnite na tržni inšpektorat oz. prijavite kaznivo dejanje policiji.
Policija v sklopu preiskave intenzivno sodeluje s tržnim inšpektoratom ter drugimi organi in institucijami, da bi odkrili storilce kaznivih dejanj ter zbrali dokaze, ki izvirajo iz kaznivih dejanj in so pomembni za ugotovitev premoženjske koristi. Če je treba, policija pridobiva podatke tudi v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja preko Europola in Interpola ali pa preko mednarodne pravne pomoči.
