Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Boštjan Šefic in generalni direktor policije Stanislav Veniger sta se danes, 20. maja, udeležila srečanja ob 20-letnici delovanja Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Ob tej priložnosti sta generalni direktor policije in predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja Branko Slak podpisala tudi protokol o medsebojnem sodelovanju.
Protokol o medsebojnem sodelovanju med ZRSZV in Policijo
Protokol bo okrepil sodelovanje med policijo in zasebnimi varnostnimi službami ter olajšal izmenjavo podatkov in informacij, pomembnih za uspešno reševanje varnostnih vprašanj. S protokolom sta se zbornica in policija zavezali, da si bosta nudili medsebojno pomoč in da bosta organizirali srečanja ter usposabljanja, ki so namenjena izmenjavi izkušenj in dobrih praks ter izboljšanju učinkovitosti sistema varovanja.
Kot je dejal predsednik zbornice Branko Slak, je podpis protokola potrdilo zrelosti o zavedanju varnosti kot vrednote, ki jo moramo zagotavljati v medsebojnem sodelovanju. Učinkovit varnostni sistem lahko vzdržujemo le s povezovanjem različnih ukrepov, zato je pomembno dobro sodelovanje vseh, ki delujejo na področju varnosti in varovanja.
"Zagotavljanje varnosti kot ustavno varovane človekove pravicev je v Sloveniji dobro organizirano preko sistema nacionalne varnosti, ki temelji predvsem na delovanju klasičnih državnih organov in služb, kot so policija, državno tožilstvo, carina, obveščevalno-varnostne službe, občinska redarstva ipd. Takšna ureditev na državni ravni Slovenijo postavlja v sam evropski vrh po učinkovitosti zagotavljanja varnosti svojim prebivalcem. K notranji varnosti pa veliko in vedno več prispevajo tudi nedržavni, torej zasebni varnostni mehanizmi, katerih najštevilnejši predstavniki so družbe za zasebno varovanje in detektivi. Čeprav Zakon o zasebnem varovanju dobro opredeljuje sodelovanje med subjektoma, je sklenitev protokola vsekakor korak v pravo smer," je v svojem nagovoru izpostavil generalni direktor policije Stanislav Veniger.
"Sklenitev protokola pozdravljam, saj bo sodelovanje na različnih delovnih področjih, ki so nam skupna, izboljšano, od česar bodo imeli največ naročniki varnostnih storitev, torej državljani v najširšem smislu. Ne smemo namreč pozabiti, da smo oboji, tako državne kot zasebne varnostne službe, pravzaprav servis državljank in državljanov. Vse naše aktivnosti morajo izhajati iz prizadevanj za njihovo dobrobit. Le tako lahko poskrbimo za dosledno spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, za uveljavljanje pravne države in zagotavljanje najvišje ravni varnosti vseh prebivalcev Slovenije," je še dodal Veniger.
Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja že 20 let združuje družbe za zasebno varovanje in druge organizacije, ki so povezane s področjem zasebnega varovanja. Ključni poudarek njenega delovanja je usposabljanje in izpopolnjevanje varnostnega osebja ter izdelava strokovnih priporočil oziroma standardov na področju zasebnega varovanja, ki so skladni z evropskimi standardi. Naloga zbornice je tudi zagotavljanje kakovostnih usposabljanj za varnostnike. V preteklih letih so strokovnjaki, ki delujejo v okviru zbornice, izdelali in uvedli strokovna priporočila za izvajanje ukrepov varnostnega osebja, strokovna priporočila za izvajanje intervencij, v kratkem pa bodo pripravljena še strokovna priporočila za prevoz gotovine. V lanskem letu so bili na predlog Zbornice uvedeni tudi evropski standardi za področje tehničnega varovanja.
V sodelovanju s pristojnimi institucijami je zbornica pred kratkim posodobila tudi vse strokovne programe in kataloge za strokovna usposabljanja ter izobraževanja varnostnega osebja, ki so prilagojeni potrebam in razvoju stroke zasebnega varovanja. Pri pripravi programov za usposabljanje in izobraževanje varnostnega osebja sodeluje tudi Policijska akademija, in sicer pri oblikovanju vseh sedmih nacionalnih poklicnih kvalifikacij (za varnostnika čuvaja, varnostnika, varnostnika nadzornika, varnostnega tehnika, varnostnega managerja, varnostnega inženirja in varnostnika telesnega stražarja). Policijska akademija je sodelovala tudi pri pripravi vseh specialističnih usposabljanj za varnostno osebje, in sicer za prevoz vrednostnih in denarnih pošiljk, za uporabo strelnega orožja, plinskega razpršilca, za varovanje javnih zbiranj in varovanje gostinskih lokalov, organizira pa tudi osnovna in obdobna usposabljanja za bombne operaterje, usposabljanja pa izvajajo policisti specialne enote.
Kakovostna usposabljanja in sprejeta priporočila ter standardi se odražajo tudi v delu varnostnikov. Analiza izvedenih ukrepov varnostnikov v letu 2012 je pokazala, da so bili ukrepi varnostnikov v 3.364 primerih ocenjeni kot zakoniti in strokovni, le v enem primeru je bilo ukrepanje varnostnika ocenjeno kot neprimerno (nezakonito in nestrokovno).
Sicer pa je sodelovanje med policijo in zasebnimi varnostniki izjemno intenzivno tudi na operativni ravni. Zasebni varnostni organi morajo namreč o vsakršnem zadržanju osebe (ki jo lahko zadržijo do prihoda policistov oz. največ dve uri) in o uporabi prisilnega sredstva obveščati policijo. Skupno število ukrepov varnostnikov je bilo v letu 2012 podobno kot v letu 2011, podobna pa je bila tudi struktura ukrepov. Med 4.466 primeri ukrepanja (v letu 2011 je bilo teh 4.643) so varnostniki največkrat uporabili ukrep zadržanja osebe (3.539 primerov), manjkrat kot v letu 2011 pa so uporabili sredstva za vklepanje in vezanje (v letu 2012 je bilo takšnih primerov 82 v letu 2011 pa 174).
- Govor generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja
- Govor državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Boštjana Šefica
