Motoristi žal še vedno ostajajo ena izmed najbolj izpostavljenih skupin udeležencev v cestnem prometu. Tudi letos ni nič drugače. V zadnjih nekaj tednih so vozniki enoslednih motornih vozil spet pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah, zato ponovno pozivamo k strpnosti in spoštovanju cestnoprometnih predpisov!

V letošnjem letu je na naših cestah umrlo že 18 voznikov enoslednih motornih vozil, kar je natanko toliko kot v enakem obdobju lani. Hitrost je še vedno najpogostejši vzrok za nesreče, ki jih motoristi povzročijo sami. Treba pa je poudariti tudi, da skoraj polovico (približno 43 %) prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, zakrivijo drugi udeleženci v cestnem prometu. Običajno gre za izsiljevanje prednosti, nepravilne premike z vozilom, kar kaže na premajhno pozornost na voznike enoslednih vozil.

Zvočni posnetek izjave mag. Ivana Kapuna (mp3) 

Zato ponovno opozarjamo vse prometne udeležence, da je v poletnih mesecih na cestah več motoristov, na katere moramo biti pozorni. "Vožnja z motorjem je bistveno bolj dinamična, premiki so lahko hitrejši kot z osebnim vozilom, zato motoriste lažje spregledamo in jim pogosto odvzamemo prednost, kar lahko pripelje do zelo hudih posledic," je danes opozoril mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi.

"Ves čas poudarjamo, da je treba zmanjšati hitrost, da morajo biti motoristi vidni in imeti ustrezno opremo. Ves čas poudarjamo tudi, da moramo biti tudi ostali vozniki na cestah previdni in da je treba voziti po predpisih. Žal pa ugotavljamo, da še vedno na nesreče gledamo kot na nekaj, kar se dogaja le drugim. Morda prav zato vseh preventivnih nasvetov ne jemljemo dovolj resno," je še dodal Kapun.

Tabela: Število smrtnih žrtev po letih

"Prometna varnost se med turističo sezono navadno poslabša. Razlogov za to je več; suha cesta, visoke temperature in večja gostota prometa. Letos je na naših cestah umrlo 62 oseb, lani v enakem času 78. Vendar pa je zaskrbljujoče, da se je prometna varnost precej poslabšala ravno v zadnjih dveh mesecih, delež umrlih motoristov pa predstavlja kar 30 % vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč," je poudarila predstavnica Javne agencije RS za varnost prometa Vesna Marinko.

 Zvočni posnetek izjave Vesne Marinko (mp3) 

Informacijska pooblaščenka, sicer motoristka, Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da je kot motoristka izjemno žalostna, ko vidi kolege motoriste, ki divjajo po mestih, brez čelad. "To je moje prvo opozorilo. Če že ne pazimo na komolce in kolena, pa dajmo paziti vsaj na glavo. Čelada je nujen del zaščitne opreme! Hkrati pa moram opozoriti še na dejstvo, da so tudi vozniki osebnih vozil izrazito nepazljivi. Danes zjutraj na primer, ko sem se vozila z motorjem v službo, sem dvakrat skoraj doživela prometno nesrečo, zaradi dveh voznikov, ki sta na avtocesti med vožnjo uporabljala mobilni telefon in pri tem nista bila pozorna na dogajanje v prometu," je dejala Musarjeva.

Zvočni posnetek izjave Nataše Pirc Musar (mp3) 

Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti svetujemo:

• Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.

• Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki.

• Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.

• Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik.

• Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.

• Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.

• Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.

• Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).

• Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.

• Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.

• Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.

Še več nasvetov za večjo varnost motoristov 

Policisti se na različne načine trudimo izboljšati prometno varnost. V ta namen smo letos pripravili tudi več preventivnih delavnic in poostrenih nadzorov, vendar so vse naše preventivne aktivnosti zaman, če vsak sam ne poskrbi za svojo lastno varnost in s tem tudi za varnost drugih voznikov. Za večino prometnih nesreč smo odgovorni sami in bi jih dejansko lahko preprečili. Z odgovornostjo, zavedanjem in večjo strpnostjo.