Začela se je kopalna sezona, zato so na Ministrstvu za okolje in prostor danes, 9. junija 2009, organizirali novinarsko konferenco, na kateri so predstavniki različnih institucij povedali, kako varne in zdrave so slovenske kopalne vode. Predstavnik policije pa je ob tem opozoril na nekatere osnovne preventivne ukrepe, ki jih je treba upoštevati za varno kopanje ali potapljanje.
Udeleženci konference so se strinjali, da je upravljanje kopalnih voda zahtevno, zato je nujno sodelovanje vseh resorjev, ki lahko prispevajo k varnemu in zdravemu kopanju, tako s področja varstva okolja, zdravja, obrambe in zaščite kot notranjih zadev oz. policije. Rezultat dobrega medsebojnega sodelovanja naštetih resorjev je tudi brošura z naslovom Kopalne vode, zdravo in varno kopanje, ki so jo ob tej priložnosti predstavili javnosti.
Na fotografiji: Karl Erjavec, minister za okolje in prostor, Mateja Poje iz Agencije RS za okolje, Aleš Petrovič, dr. med., iz Inštituta za varovanje zdravja RS, Darja Žličar iz Uprave RS za zaščito in reševanje ter Boris Rojs iz Generalne policijske uprave
Kopalne vode, zdravo in varno kopanje (publikacija)
Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja seznam kopalnih voda, redno letno ugotavlja kakovost kopalne vode in predlaga ukrepe, kadar je kopalna voda slabe kakovosti. Ministrstvo za zdravje sproti, med kopalno sezono, presoja higiensko ustreznost kopalne vode za kopanje. Za varno in zdravo kopanje pa ni pomembna le dobra kakovost vode. Kopalci se morajo zavedati tudi drugih vrst nevarnosti, zlasti s stališča varstva pred utopitvami; naloge na tem področju so v pristojnosti ministrstva za obrambo. Več informacij o nalogah posameznih resorjev, novostih, ki jih prinaša t. i. nova evropska kopalna direktiva, ter sistemu zgodnjega obveščanja in opozarjanja kopalcev o kakovosti kopalnih voda je objavljenih v sporočilu za javnost Ministrstva za okolje.
Nasveti policije za večjo varnost v in ob vodi
Nasveti policije za varno potapljanje
Višji policijski inšpektor v Sektorju splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi Boris Rojs je na novinarski konferenci predstavil aktivnosti in ukrepe policije med kopalno sezono, preventivne nasvete policije za večjo varnost v in ob vodi ter opozorila na samozaščitno ravnanje pred tatvinami.
Ministrstvo za notranje zadeve oz. Policija je namreč organ pregona zoper onesnaževalce okolja, poleg tega pa izvaja tudi številne preventivne aktivnosti, s katerimi poskuša povečati ozaveščenost kopalcev in s tem prispevati k varnejšemu in bolj zdravemu kopanju. Tudi med letošnjo turistično sezono bodo policisti v okviru svojih rednih nalog za zagotavljanje varnosti življenja in premoženja ljudi ter varovanja okolja kopalce opozarjali, naj (bolje) pazijo na svojo lastnino, kajti vsako leto je na plažah veliko tatvin torb, denarnic, dokumentov, mobilnih telefonov, denarja in drugih predmetov, ki jih ljudje nosijo s sabo na plažo. Predvsem ob morski obali in na območjih, kjer so večja kopališča, jim bodo svetovali tudi, kako se lahko izognejo nevarnostim, ki pretijo kopalcem in potapljačem.
Po besedah Borisa Rojsa bo policija represivno ukrepala zoper tiste kopalce in potapljače, ki s svojim ravnanjem ogrožajo sebe in druge kopalce.
Predvsem pa bo policija ukrepala zoper tiste osebe, ki s svojimi dejanji povzročijo nenadno in prekomerno onesnaženje voda, ki lahko povzroči nastanek hujših posledic za okolje in ogrozi življenja ljudi in premoženja. Govorimo o storitvi kaznivih dejanj zoper okolje in prostor. S 1. novembrom 2008 je v Sloveniji začel veljati nov Kazenski zakonik, ki je povzel določbe nove evropske zakonodaje na kazenskopravnem področju. Zakonik tako natančneje določa kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine
ter predpisuje tudi kazni. Zakonik natančneje določa tudi kazniva dejanja onesnaženja morja in voda z ladij.
Predstavil je še nekaj statističnih podatkov: policija je od leta 2005 do 2008 obravnavala 33 prekrškov po Zakonu o varstvu pred utopitvami (predvsem gre za kršitve kopališkega reda, ogrožanje sebe ali drugih kopalcev in neupoštevanje določil o varnem potapljanju). Zaradi nepravilnega ravnanja je policija od leta 2005 do danes obravnavala skupaj 63 utopitev oz. povprečno 14 na leto.
Poudaril je, da imajo reševalci iz vode še vedno glavno vlogo pri neposrednem zagotavljanju varnosti kopalcev. Imajo nekatera posebna pooblastila, saj lahko kopalca identificirajo in mu prepovejo uporabo objektov in naprav za kopanje, če s svojim ravnanjem očitno ogroža sebe ali druge kopalce. Prav tako lahko reševalec o neupoštevanju njegovih navodil obvesti policijo, ki lahko kopalcu izreče globo.
Nazadnje je povzel nekaj najpomembnejših nasvetov za večjo varnost v in ob vodi:
- na urejenih kopališčih je vzpostavljen kopališki red, po katerem se je treba ravnati,
- kjer je kopanje urejeno, je dovoljeno na vodnih površinah, ki so fizično ločene od vodnih površin, namenjenim športnim in drugim dejavnostim,
- v morju je kopanje načeloma dovoljeno v mejah 150-metrskega pasu ob obali,
- na črnih oz. neurejenih kopališčih (gramoznicah, jezerih, rekah ?) se kopamo na lastno odgovornost, saj ta kopališča nimajo organiziranih reševalnih služb niti upravljavcev. Črna kopališča so sicer lahko označena z opozorilnimi tablami, lahko pa tudi ne.
Za varno kopanje je dobro upoštevati tudi naslednje nasvete:
- ne skačite v kalno vodo in vodo, če ne poznate njene globine,
- nikoli ne puščajte otrok brez nadzorstva,
- ne plavajte sami na daljše razdalje,
- ne plavajte pod vplivom alkohola,
- vodni tokovi, vrtinci, brzice in tolmuni predstavljajo dodatno nevarnost za utopitev.
Ob utopitvah je treba nemudoma obvestiti Center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali Policije na telefonsko številko 113, na morju pa lahko tudi Upravo RS za pomorstvo.
