Predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Policije in Inšpektorata RS za notranje zadeve so na današnji novinarski konferenci predstavili aktivnosti na področju nadzora nad varovanjem javnih prireditev in zasebnim varovanjem ter se odzvali na nekatere aktualne dogodke v gostinskih lokalih v Ljubljani.
Na novinarski konferenci so sodelovali (od leve proti desni): Simon Savski, vodja Sektorja za zasebno varovanje in druge varnostne naloge iz Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na MNZ, Mateja Rokvič, glavna inšpektorica Inšpektorata RS za notranje zadeve, Janez Ogulin, vodja Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi, in mag. Stanislav Vrečar, direktor Policijske uprave Ljubljana
Obravnava dogodka na Mali ulici v Ljubljani
Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana je občan 9. aprila 2009 ob 1.29 obvestil, da je videl, kako sta dva moška vlekla osebo za gostinski lokal na Mali ulici v Ljubljani. Na kraj dogodka je odšla patrulja policistov, ki je zbrala prva obvestila. Policisti so poškodovanega 41-letnega moškega opazili približno 20 metrov stran od vhoda v lokal v polsedečem položaju, s hrbtno stranjo prislonjenega na drevo, ob njem so bili trije občani, ki so ga svežili z vodo. Oškodovanec vidnih poškodb ni imel, razen manjše kapljice krvi iz nosu, bil je v polzavestnem stanju in ni odgovarjal na vprašanja policistov.
Policisti so zaprosili za prihod reševalnega vozila na kraj. Ob prihodu reševalcev na kraj je bil oškodovanec že pri zavesti, nato je v spremstvu reševalcev sam odšel do reševalnega vozila. Tam je policistu med pogovorom povedal svoje osebne podatke ter v določenem trenutku izstopil iz reševalnega vozila in želel zapustiti kraj. Na vztrajanje policistov je bil nato odpeljan na zdravniški pregled.
Po prvih zbranih obvestilih so policisti ugotovili, da naj bi šlo za prekršek (kršitev javnega reda in miru), in sicer naj bi neznanec v lokalu udaril oškodovanca. Policisti so vodili postopek ugotavljanja kršitelja, obenem so odgovorni osebi lokala izdali plačilni nalog zaradi opustitve dolžnosti naznanitve intervencije v gostinskem lokalu ter osebi, ki se je izkazala kot varnostnik, izdali plačilni nalog, ker ni spoštovala določbe glede nošenja delovne obleke.
Istega dne okoli 12. ure so PU Ljubljana iz UBKC Ljubljana obvestili, da ima oškodovanec hude telesne poškodbe. PU Ljubljana je na podlagi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, začela s kriminalistično preiskavo. Kriminalisti in policisti so opravili več deset razgovorov in različna preiskovalna dejanja, prepoznave oseb ipd.
Med policijsko preiskavo so ugotovili, da je osumljenec 9. aprila 2009 okoli 1.30 pred gostinskim lokalom v Ljubljani udaril 41-letnega moškega (pred tem je bil gost lokala) in ga posebej hudo telesno poškodoval.
Na podlagi zbranih obvestil in dokazov so policisti dopoldne 13. maja odvzeli prostost 34-letnemu Ljubljančanu zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe po 124/I. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Prostost so mu odvzeli zaradi ponovitvene nevarnosti, saj je bil osumljenec že obravnavan za kazniva dejanja in prekrške z elementi nasilja. Osumljenca so še isti dan s kazensko ovadbo in s predlogom državnemu tožilstvu, da predlaga odreditev pripora, privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki ga je po zaslišanju izpustil na prostost.
Dopoldne 14. maja 2009 so iz kliničnega centra ljubljansko policijsko upravo obvestili, da je oškodovanec umrl. Policijska uprava je o novih dejstvih obvestila pristojno tožilstvo, a novih usmeritev od njega ni prejela. Na podlagi ugotovitev preiskave so policisti posredovali pisno poročilo Inšpektoratu RS za notranje zadeve in Inšpektoratu RS za delo.
Policisti so pri obravnavi primera izvedli vse ukrepe v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili in strokovnimi pravili. Policija je s kriminalistično preiskavo zbrala ustrezne dokaze, prijela in privedla osumljenca preiskovalnemu sodniku ter zoper njega podala kazensko ovadbo.
Zvočni posnetek izjave mag. Stanislava Vrečarja, direktorja PU Ljubljana (mp3)
Obravnava dogodka na Krajnčevi ulici v Ljubljani
16. maja 2009 okoli 2.10 je Policijska postaja Ljubljana Bežigrad prejela varnostnikovo obvestilo, da je na prireditvenem prostoru lokala v Krajnčevi ulici v Ljubljani prišlo do kršitve javnega reda in miru. Policisti so z zbiranjem obvestil na kraju ugotovili, da je skupina neznanih oseb fizično napadla 32-letnega Ljubljančana. Pretep je želel preprečiti 25-letni gost lokala, vendar so neznanci pretepli tudi njega. Neznanci in 32-letni oškodovanec so kraj zapustili pred prihodom policije.
Po prvih zbranih obvestilih so policisti začeli s pregledom okoliških ulic, da bi izsledili oškodovanca ter ugotovili dejanski stan kršitve. Nato so se vrnili v bližino lokala, kjer jih je varnostnik obvestil o ponovnem pretepu. Policisti so takoj vstopili na prireditveni prostor, kjer pa pretepa niso zaznali. Na kraju je bil samo 32-letni moški, drugi storilci pa so s kraja dogodka odšli. Pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da se je 32-letni osumljenec (v primeru, opisanem v prejšnjem odstavku, je bil oškodovanec) vrnil v lokal in skupaj s še neznanimi storilci fizično napadel dva varnostnika.
Ker so bili udeleženci pretepa poškodovani, so policisti zaprosili za prihod reševalnega vozila. 32-letni osumljenec in eden izmed varnostnikov sta zdravniško pomoč na kraju odklonila. Drugi varnostnik in eden izmed obiskovalcev sta bila odpeljana v ljubljanski klinični center. Po trenutnih podatkih policije sta bili dve osebi laže telesno poškodovani.
Glede na intenziteto pretepa in poškodbe so policisti začeli zbirati obvestila zaradi suma storjenega kaznivega dejanja nasilništva, katerega osumljenci so 32- letni moški in do sedaj še neidentificirani storilci. Ugotavljanje dejanskega stanja je bilo oteženo, ker 32-letni Ljubljančan in drugi gostje lokala s policijo niso bili pripravljeni sodelovati.
Tudi v tem primeru so policisti vodili postopek strokovno in zakonito. Ob prihodu policistov na kraju se je pretep že končal, zato so nekateri policisti začeli z ugotavljanjem poškodb in morebitnim nudenjem prve pomoči. Drugi policisti so ugotavljali, kaj se je dejansko dogajalo na prireditvenem prostoru, ostali policisti pa so varovali postopek. Intervencija je bila pozno ponoči, ko je bilo na prireditvenem prostoru okoli 600 obiskovalcev, med katerimi jih je bilo kar nekaj pod vplivom alkohola. Strokovna pravila in izkušnje pri vodenju takšnih postopkov narekujejo, da določeni policisti izvajajo postopke, ostali pa jih pri tem varujejo. Policisti so med postopkom ugotovili tudi kršitev nedostojnega vedenja do uradne osebe.
Policija trenutno intenzivno ugotavlja, kdo so ostali udeležence pretepa, in zbira obvestila v zvezi s sumom storjenega kaznivega dejanja nasilništva. Po zaključeni preiskavi bo o ugotovitvah obvestila pristojno tožilstvo. Obenem vodi tudi postopek za ugotavljanja kršitve Zakona o omejevanju porabe alkohola in Zakona o javnih zbiranjih.
Kršitve javnega reda in miru - aktivnosti policije, problematika in statistični podatki za Slovenijo
Policija zagotavljanju javnega reda v gostinskih obratih namenja veliko pozornosti in zlasti ob vikendih zagotavlja prisotnost večjega števila policistov na vseh tistih krajih, kjer pogosteje prihaja do kršitev.
Ustrezno odzivnost policistov potrjujejo tudi statistični podatki o reakcijskem času za interventne klice s področja javnega reda in miru na območju celotne države, ki znaša 10,59 minute (za nujne interventne klice), za vse ostale pa 21,30 minute.
Policija je v letu 2008 obravnavala 32.785 (31.808 v letu 2007) prekrškov po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.
Največ prekrškov je bilo ugotovljenih na ulicah, cestah in trgih, v gostinskih obratih pa so policisti obravnavali 3.542 (4.000) prekrškov. Največ kršiteljev je bilo starih med 18 in 24 let, najpogostejša prekrška pa sta nedostojno vedenje na javnem kraju ter pretepanje.
Policisti so ugotovili 1.095 (882) prekrškov po Zakonu o omejevanju porabe alkohola.
Pri interveniranju zaradi kršitev javnega reda in miru v gostinskih obratih je prva naloga policistov vzpostaviti javni red in mir, nato pa z zbiranjem obvestil od prič, kršiteljev in na drug način ugotoviti okoliščine kršitve. Na podlagi ugotovitev se lahko policisti odločijo za izvedbo ukrepov (npr. pridržanje, privedbo itd.), s katerimi je mogoče preprečiti ponovitev, nadaljevanje ali storitev drugih kršitev.
Pri tem je treba poudariti, da je sodelovanje državljanov pri ugotavljanju dejanskih okoliščin zelo pomembno, saj so ti pogosto edini vir informacij o poteku dogodkov.
Varovanje javnih prireditev, ki jih organizatorji kot svojo redno dejavnost organizirajo v svojih poslovnih prostorih
Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) določa, da morajo pravne osebe zagotoviti varovanje prireditve v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, ko kot svojo redno registrirano dejavnost v svojih poslovnih prostorih organizirajo prireditve v okviru dejavnosti gostinskega obrata, ki nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program.
Gre za opravljanje dejavnosti, ki predstavlja bistveno večje tveganje za varnost ljudi, zdravje in premoženje udeležencev. Zato zakon določa, da morajo organizatorji javnih prireditev zagotoviti, da na prireditvi zagotavljajo red varnostniki, ki jih po pogodbi zagotavlja družba za zasebno varovanje, ki ima licenco za varovanje javnih zbiranj, in ne reditelji, ki imajo bistveno manjše pravice kot varnostniki. Organizatorji javnih prireditev odgovornosti in pristojnosti za načrtovanje varnosti in zagotavljanje reda ne morejo prevaliti na varnostno družbo oziroma na vodjo prireditve, temveč gre za soodgovornost.
Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV) in podzakonski akti, izdani na njegovi podlagi, določajo pogoje za pridobitev licence za varovanje javnih zbiranj, obveznost zagotavljanja varnosti na podlagi Zakona o javnih zbiranjih, Zakona o zasebnem varovanju in predpisov s področja varstva pred požari. Določa tudi obveznost zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi lahko nastala pri njihovem delu, da so varnostniki posebej strokovno usposobljeni za varovanje javnih zbiranj in da mora biti izdelan načrt varovanja, iz katerega izhajajo konkretni ukrepi v primeru kršenja reda, poškodovanja in uničevanja premoženja, izvrševanja kaznivih dejanj, požara in drugih dogodkov, ki bi lahko ogrožali red oziroma javni red.
Če organizator ali imetnik licence ravna v nasprotju z določbami ZZasV, ZJZ ali predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, je za prekršek lahko kaznovan z globo od 4.000 do 12.000 evrov.
Policija z varnostnimi družbami pri pripravi načrtov varovanja javnih prireditev sodeluje tako, da jim nudi podatke o prekrških zoper javni red in mir, o prekrških zoper varnost cestnega prometa, o prekrških zoper ostale predpise, kaznivih dejanjih, pridobljenem številu in strukturi obiskovalcev prireditve. Policija tudi svetuje s svojimi izkušnjami in s predlogi za izboljšanje varnosti.
V ministrstvu se v okviru delovne skupine pripravlja Strategija razvoja dejavnosti zasebnega varovanja v Sloveniji v prihodnosti. Namen strategije je priprava koncepta strateških, institucionalnih, nadzornih in normativnih sprememb na področju zasebnega varovanja v RS. V delovni skupini sodelujejo strokovnjaki s Fakultete za varnostne vede, Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Generalne policijske uprave, Inšpektorata RS za notranje zadeve, Direktorata za policijo in druge varnostne naloge ter Ministrstva za notranje zadeve.
Ministrstvo je od lanskega leta do danes varnostnemu osebju izdalo 5.500 novih službenih izkaznic, pri tem pa je preverjalo izpolnjevanje vseh pogojev.
Zaradi neizpolnjevanja pogojev (večinoma zaradi varnostnih zadržkov) je bilo v postopku izdaje nove službene izkaznice zavrnjenih 129 vlog, zavrženih 123 vlog, 98 prosilcem pa je bil postopek izdaje prekinjen do pravnomočne odločitve v postopku o prekršku z elementi nasilja ali naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V postopku preverjanja pogojev za posedovanje službene izkaznice je bilo 89 varnostnikov, za katere je bilo ugotovljeno, da so storili prekršek z elementi nasilja ali naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, vendar čakamo odločitve pristojnih organov. Ministrstvo je zaradi zadržkov javnega reda 16 varnostnikom izdalo odločbo o odvzemu službene izkaznice.
Ministrstvo je v upravnem postopku v letu 2008 podelilo 50 licenc za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, 3 družbam je bila podelitev zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena, v 2 primerih sta bili vlogi zavrženi, v 4 primerih pa je bil postopek izdaje licence prekinjen do pravnomočne odločitve zaradi inšpekcijskih nadzorov ali zaradi kršitev ZZasV. Izdali smo 18 odločb o prenehanju licence, ker so družbe za zasebno varovanje prenehale opravljati dejavnost zasebnega varovanja, nekatere tudi po našem pozivu, ker je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti.
V postopku preverjanja zaradi neizpolnjevanja pogojev za licenco je bilo v letu 2008 do danes 83 postopkov preverjanja izpolnjevanja pogojev v 19 družbah za zasebno varovanje (v posameznih družbah večkrat v različnem obdobju), 8 od njih zaradi kršitev, katerih posledica je možen trajni ali začasni odvzem licence, preostale pa zaradi neizpolnjevanja pogojev. Licenco so 4 družbe za zasebno varovanje zaradi dlje časa trajajočega neizpolnjevanja osnovnih pogojev za licenco vrnile same, 8 družb je med preverjanjem pogojev izpolnilo manjkajoče pogoje. V preostalih primerih je stekel postopek odvzema licence. Dva postopka o odvzemu licence sta končana, v obeh primerih zaradi kršitev ZZasV in neizpolnjevanja osnovnih pogojev. V dveh primerih je bil izrečen začasni odvzem licence za 1 mesec, od IRSNZ pa smo prejeli še dva predloga za uvedbo postopka o začasnem odvzemu licence, postopka pa še nista zaključena.
Zvočni posnetek izjave Mateje Rokvič, glavne inšpektorice Inšpektorata RS za notranje zadeve (mp3)
Inšpekcijski nadzor v konkretnem primeru na Mali ulici v Ljubljani
Postopek izrednega inšpekcijskega nadzora v primeru dogodka na Mali ulici še vedno poteka. Glede na občutljivost zadeve mora inšpektorat ugotoviti vsa dejstva in okoliščine tragičnega dogodka, predvsem pa mora ugotoviti, ali se je tisti dan izvajalo varovanje lokala ali ne. Inšpektorat se namreč ne more in ne sme odločati zgolj na podlagi suma, ampak za odločitve potrebuje trdne dokaze.
Inšpektorat intenzivno sodeluje s policijo, po potrebi pa bo v ugotovitveni postopek vključil tudi druge inšpektorate. Če bo inšpektorat ugotovil, da je tistega dne varovanje potekalo, lahko družbi za zasebno varovanje izreče globo v višini do 12.000 evrov. Če bo inšpektorat ugotovil, da varovanja ni bilo, je odgovoren organizator prireditve, ki se kaznuje na osnovi Zakona o javnih zbiranjih.
V primeru dogodka na Kranjčevi ulici je bilo varovanje organizirano v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju.
Nadzor nad varovanjem javnih prireditev in zasebnim varovanjem
Število nadzorov na področju zasebnega varovanja se iz leta v leto povečuje: leta 2004 je bilo na področju zasebnega varovanja opravljenih 29 nadzorov, leta 2005 66 nadzorov, leta 2006 86 nadzorov, leta 2007 109, lani pa 174 nadzorov. Pri tem je treba poudariti, da se na račun povečanega števila nadzorov kakovost izvedenih nadzorov ne slabša, saj so pri posameznih zavezancih nadzori trajali tudi več dni, pri večjih družbah za zasebno varovanje pa je v nadzorih sodelovalo več inšpektorjev skupaj.
Od leta 2007 dalje inšpektorat vsako leto izvaja nadzore pri vseh družbah za zasebno varovanje, ki imajo licenco za varovanje javnih zbiranj.
Tako je od leta 2007 inšpektorat skupaj s policijo, z drugimi inšpektorati ali sam izvedel več kot 50 nadzorov javnih zbiranj (v lokalih, na koncertih, tekmah).
Ugotovitve nadzorov na področju varovanja javnih zbiranj lahko strnemo v naslednje:
- Nedosledno vodenje predpisanih evidenc (evidence, ki jih morajo voditi družbe: evidenca pogodb o opravljanju storitev zasebnega varovanja, naznanjenih kaznivih dejanj, zadržanih oseb, uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje, ne vsebujejo vseh predpisanih podatkov). Nepravilnosti se nanašajo predvsem na podatke pri opisu vsebine predmeta pogodbe in kraju in času zadržanja oseb ter na ažurnost vodenja.
- Varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev (družbe so opravljale storitve varovanja z osebami ? varnostniki, ki ne izpolnjujejo pogojev; najpogosteje nimajo izkaznice varnostnika, ker postopki za njihovo podelitev niso zaključeni ali pa osebe sploh niso zaposlene pri družbi).
V okviru inšpekcijskih nadzorov na področju zasebnega varovanja so inšpektorji ob ugotovljenih kršitvah v letih 2007 in 2008:
- v zapisnikih o inšpekcijskem nadzoru določili roke za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti in na osnovi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru izrekli 65 opozoril;
- izdali 13 plačilnih nalogov in 6 odločb o prekršku;
- 7 družbam za zasebno varovanje izrekli začasno prepoved opravljanja dejavnosti (neizpolnjevanje kadrovskih pogojev, prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk z neustreznim vozilom, delo brez ustrezne licence);
- izdali 9 ureditvenih odločb za odpravo pomanjkljivosti.
Na osnovi prejetih prijav o prekršku je inšpektorat v letih 2007 in 2008 izdal skupaj 132 odločb o prekršku zaradi kršitev Zakona o zasebnem varovanju (opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev, prevoz denarja v nasprotju s Pravilnikom o načinu prevoza in varovanja denarja in drugih vrednostnih pošiljk, izvajanje dejavnosti zasebnega varovanja brez ustrezne licence ...).
Letos je inšpektorat začel izvajati nadzore tudi pri lastnikih diskotek in nočnih lokalov v skladu z Uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja. Do aprila 2009 je izvedel 29 takih nadzorov. Ugotovljene so bile predvsem pomanjkljivosti pri izdelavi načrtov varovanja, prav tako pa nekateri, ki so zavezani organizirati varovanje, tega niso storili. Zato je inšpektorat izdal 3 odločbe o prekršku in 3 ureditvene odločbe.
