Generalni direktor policije mag. Senad Jušić se je v družbi svojega pomočnika Jožeta Senice na povabilo generalnega direktorja madžarske policije dr. Jánosa Balogha v sredo in četrtek, 13. in 14. marca 2024, mudil na delovnem obisku na Madžarskem. V okviru tega se je srečal z dr. Jánosem Baloghom in njegovo delegacijo, ki sta jo sestavljala tudi Levente Baukó in Zsolt Polyák s policijske uprave Csongrád-Csanád.
Pogovor je potekal o problematiki na področju migracij in tihotapljenja ljudi ter varovanja državne meje. Mag. Senad Jušić in Jože Senica sta si v okviru delovnega srečanja ogledala avtocestni mejni prehod Röszke in se seznanila s sistemom varovanja meje pri madžarskih kolegih, obiskala sta nadzorni center Mórahalom, si s helikopterjem ogledala območje meje in obiskala madžarsko posebno enoto za hitro posredovanje.
Mag. Jušić je sodelovanje z madžarskimi varnostnimi organi ocenil kot odlično. Slovenski policisti namreč redno sodelujejo z madžarskimi kolegi in se udeležujejo dogodkov ter strokovnih usposabljanj na območju Madžarske. Ker se naša država tako kot številne sosednje v tej regiji soočajo z mnogimi izzivi, ki zahtevajo skupen in hiter odziv, so tovrstna srečanja izjemno pomembna za odprt pogovor o temah skupnega interesa.
Eden izmed trenutno večjih izzivov tako pri nas kot na Madžarskem je obvladovanje nedovoljenih migracij, za obravnavo katerih je potrebno skupno prizadevanje vseh držav v regiji. Slovenska policija je v preteklem letu zabeležila 60.603 nedovoljenih prehodov meje, v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa je bilo evidentiranih 6.387 tovrstnih prehodov meje. Na notranji meji z Madžarsko smo v letu 2023 obravnavali 1.203 nedovoljenih vstopov, kar je 84 odstotkov več kot leto prej, in predstavljajo dva odstotka vseh nedovoljenih vstopov.
Dosedanja prizadevanja in načrtovane skupne aktivnosti na področju obvladovanja nedovoljenih migracij in tihotapljenja ljudi
Področje, ki mu tako pri nas kot pri naših madžarskih kolegih namenjamo veliko pozornosti, je boj proti tihotapljenju ljudi in z njim povezanim oblikam kriminalitete. Slovenija se sooča z aktivnostmi kriminalnih združb, vpletenih v tihotapljenje migrantov, zlasti v povezavi z regijo Zahodnega Balkana. Kazniva dejanja, ki jih preiskujemo, so izrazito mednarodna in zahtevajo široko čezmejno sodelovanje. Zato dajemo velik poudarek prav sodelovanju s sosednjimi državami ter z nacionalnimi centralnimi uradi Interpola, nacionalnimi enotami Europola in policijskimi uradniki za zvezo, pa tudi sodelovanju v okviru aktivnosti platforme EMPACT Migrants Smuggling, kot so npr. operativne dejavnosti Task Force Western Balkan in RISK. V okviru Europolovih aktivnosti in v sodelovanju z Evropskim centrom za boj proti tihotapljenju migrantov (EMSC) od začetka leta 2023 sodelujemo v operativni delovni skupini ZeBRA, ki jo vodi Hrvaška. Delovanje skupine je usmerjeno v skupne preiskave kaznivih dejanj tihotapstva ljudi zoper konkretne storilce, ki delujejo v okviru hudodelskih združb.
V povezavi z migrantsko problematiko so šefi policij Italije, Hrvaške in Slovenije konec februarja 2024 podpisali skupno pismo o nameri, v katerem smo se zavezali k izvajanju skupnih dejavnosti in dogovorov ter nadaljevanju iskanja rešitev za skupne izzive na področju nezakonitih migracij in preiskovanja čezmejnega kriminala. Obenem so se začela tudi pogajanja o sporazumu med Bosno in Hercegovino ter agencijo Frontex, kar je izjemnega pomena za varnost v Bosni in Hercegovini ter kolektivno varnost v EU.
V decembru 2023 je slovenska policija izvedla avdio-videokonferenčno srečanje z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in drugimi partnericami v balkanski regiji (Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Kosovom in Albanijo), na katero so bili povabljeni tudi kolegi iz Severne Makedonije. Zadnje srečanje je bilo na pobudo mag. Senada Jušića izvedeno pred kratkim, 7. marca 2024.
Zaradi zmanjševanja nezakonitih migracij in preprečevanja tihotapljenja ljudi je novembra lani v Trstu potekalo tudi srečanje notranjih ministrov Hrvaške, Italije in Slovenije. V okviru srečanja so analizirali tekoče aktivnosti in določili nadaljnje korake, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je treba narediti več na področju operativnega sodelovanja. Januarja je tako Hrvaška gostila drugo trilateralno ministrsko srečanje v Buzetu, kjer so ministri ponovno potrdili, da je za uspešno soočanje s tovrstnimi izzivi ključnega pomena ne le tesnejše trilateralno sodelovanje, ampak tudi sodelovanje s celotno regijo.
Za nadaljevanje razprave bo naš notranji minister gostil tretje trilateralno ministrsko srečanje ob robu konference procesa Brdo, ki bo naslednji teden, 21. in 22. marca 2024, v Kongresnem centru Brdo. Tihotapljenje migrantov bo tudi tema, ki bo obravnavana na 12. neformalnem srečanju ministrov za notranje zadeve procesa Brdo.
