Ob svetovnem dnevu boja proti ponarejanju in piratstvu, ki ga obeležujemo 8. junija, je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) predstavil najnovejše ugotovitve o vedenju mladih v povezavi s kršitvami pravic intelektualne lastnine, predvsem v obdobju pojava pandemije.
Kot poroča Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, je več kot polovica (52 %) vprašanih Evropejcev, starih med 15 in 24 let, v zadnjem letu na spletu namerno kupila vsaj en ponarejen izdelek, tretjina (33 %) pa jih je dejala, da so dostopali do digitalnih vsebin iz nezakonitih virov. Raziskava je pokazala, da je 37 % mladih namerno kupilo enega ali več ponarejenih izdelkov, leta 2019 pa občutno manj, 14 %. Ponaredki, ki jih mladi najpogosteje kupujejo, so oblačila, modni dodatki, obutev, izdelki za osebno nego, parfumi in elektronske naprave.
Vir: Zveza potrošnikov Slovenije
Za razliko od prodaje oziroma kupovanja ponarejenih izdelkov, pa pri digitalnih vsebinah med mladimi beležijo porast dostopov iz zakonitih virov.
V slovenski policiji primere kaznivih dejanj s področja gospodarske in druge kriminalitete (goljufije, neupravičene uporabe tuje oznake ali modela ipd.) v povezavi z nakupom oziroma prodajo ponaredkov in namerne uporabe piratske spletne vsebine dosledno spremljamo in v primeru zaznanih nepravilnosti izvajamo vse potrebne ukrepe z namenom odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja izvrševanja kaznivih dejanj. Pri tem sodelujemo tudi s pristojnimi organi in institucijami v RS kot so JAZMP, TIRS, FURS, prav tako pa spremljamo tudi ugotovitve mednarodnih organizacij za policijsko sodelovanje.
Kršitev pravice intelektualne lastnine je podana, kadar nekdo uporablja predmet varstva pravice intelektualne lastnine brez soglasja imetnika te pravice, razen če zakonodaja dovoljuje takšno uporabo.
Slovenska Policija sicer redko prejme prijave s področja kršitev intelektualne lastnine oziroma o nepravilnostih, povezanih s prodajo ponarejenih izdelkov, smo pa v letu 2021 obravnavali 13 tovrstnih kaznivih dejanj, v letu 2022 pa smo jih do junija obravnavali 9. Ponaredki so se nanašali na nekatera gospodinjska sredstva in pripomočke, pripomočke za prosti čas, embalažo, neupravičeno uporabo tujega avtorskega dela. Od vseh obravnavanih kaznivih dejanj gre največkrat za neupravičeno uporabo tuje oznake ali modela po čl. 233 KZ-1. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj so bili posamezniki in ne organizirane kriminalne združbe.
Vir: EUIPO
V primerih zgolj osebne uporabe ponarejenega izdelka ne gre za kazniva dejanja. Zakon namreč govori o večji oziroma veliki premoženjski vrednosti, pri čemer se upošteva korist iz npr. neupravičene uporabe v pridobitne namene in o gospodarskem poslovanju.
Več informacij v sporočilu za javnost na spletni strani Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, ter na spletni strani Informacijskega spletnega mesta o ponarejanju in piratstvu.