Ljubljanski kriminalisti so v začetku leta zaključili preiskavo kaznivega dejanja goljufije z oškodovanjem v višini 130.000 evrov iz naslova lažno prikazanega investicijskega vlaganja v kombinacijo različnih produktov (kriptovalute, zlato, vrednostni papirji, delnice, nafta) z obljubo tedenskega donosa v višini 300 odstotkov vloženih sredstev.

Obljube o lahkem zaslužku vas lahko veliko stanejo

Gre za eno od zadev, kjer se vložitev denarnih sredstev v tovrstne oglaševane produkte za vlagatelje pogosto lahko konča s precejšnjimi negativnimi finančnimi posledicami.

Kako se začne? Oškodovanec se za investicijo običajno odloči na osnovi objavljenega oglasa na družbenih omrežjih, v katerem je zlorabljena identiteta javnosti dobro znane, medijsko izpostavljene ali slavne osebe. V začetni fazi oškodovanec z nekaj enostavnimi kliki na povezave v oglasu pride do spletnega obrazca, kamor vpiše svoje osebne in kontaktne podatke, nato ga kontaktira "uslužbenec" lažnega ponudnika investicijskih storitev.

Kako se nadaljuje? "Uslužbenec" oškodovanca z lažnim prikazovanjem, da gre za enkratno investicijsko priložnost, prepriča, da investira svoja sredstva. Običajno ga storilec pod pretvezo pomoči še dodatno prepriča, da mu omogoči upravljanje s svojim osebnim računalnikom in telefonom. Na tak način si storilec pridobi popoln dostop in nadzor nad oškodovančevo spletno banko.

Kaj se dejansko dogaja v nadaljevanju? Storilec na lažnem osebnem profilu vlagatelja - oškodovanca prikazuje plemenitenje vloženih sredstev ter s sodelovanjem oškodovanca izvaja transakcije na različne bančne račune, velikokrat na račune menjalnic kriptovalut. Po izvedenih nakazilih storilec sredstva na spletnih denarnicah pretvori v virtualne valute, za katerimi se izgubi sled, in si tako prisvoji sredstva.

Kako se zaključi? Ko vlagatelj želi izplačilo sredstev, še ni konec. Lahko se zgodi, da storilec izplačilo pogojuje s plačilom lažnih davkov, odvetniških, posredniških, tranzitnih in drugih storitev, s čimer pride do še dodatnega oškodovanja.

Rezultat investiranja? Nikoli prejeti obljubljeni donosi in oškodovanje vlagatelja v višini glavnice, do česar običajno pride v nekaj mesecih, ko oškodovanec prekine "investiranja". "Uslužbenci" lažnega ponudnika investicijskih storitev postanejo nedosegljivi.

Ni vse zlato, kar se sveti

Storilci izkoriščajo trenutno situacijo, saj ljudje zaradi ukrepov v povezavi z epidemiološko situacijo v državi več časa preživijo na svetovnem spletu, nekateri posamezniki pa se s spletnim okoljem srečujejo celo prvič v življenju. Storilcem je v pomoč tudi trend naraščanja vrednosti in s tem popularnosti nekaterih virtualnih valut, saj jim daje občutek, da lahko kdor koli na lahek način, brez truda, pride do visokega zaslužka, kar pa seveda ne drži!

Policisti že v prvem trimesečju letos obravnavali 51 tovrstnih primerov goljufij

Policija v letu 2021 zaznava porast oškodovanj slovenskih državljanov, ki nasedejo spletnim goljufom ter svoja sredstva vlagajo v različne spletne platforme, ki obljubljajo visoke stopnje donosov. Ne nasedajte jim in ne vlagajte sredstev v nepreverjene ponudnike investicijskih storitev!

V želji po hitrem zaslužku so tako mnogi postali lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih zaslužkov ob minimalnem tveganju. Policija je že samo v prvih treh mesecih leta 2021 obravnavala 51 primerov s skupnim oškodovanjem v višini več kot 1,9 milijona evrov. V letu 2020 je obravnavala 83 tovrstnih primerov, pri čemer je bila zabeležena materialna škoda v skupni višini več kot 2 milijona evrov.

Primeri korespondence s t. i. osebnim svetovalcem

Lično urejena spletna stran, privlačne ponudbe, nenavadna ustrežljivost "osebnih asistentov" in namestitev programov za oddaljen dostop – znak za alarm

Za goljufije z investicijskimi vlaganji je značilno predvsem naslednje:

• storilci vzpostavijo lepo urejeno spletno stran v tujem jeziku, ali pa v dovršeni slovenščini, na kateri ponujajo vlaganje sredstev v različne naložbene produkte z nerealno visokimi stopnjami donosa (tudi več odstotkov dnevno itd.)

• spletne strani promovirajo preko družbenih omrežij ali po elektronski pošti (spam), pri čemer s potencialnimi vlagatelji velikokrat navezujejo stike preko različnih spletnih klepetalnic (messenger, whatsapp …) ali telefonskih klicev, v katerih se izdajajo za t. i. osebne asistente, pri čemer uspešnost oglaševanega produkta podkrepijo z lažnimi objavami znanih osebnosti, ki naj bi z vlaganjem v oglaševani produkt povečali svoje premoženje

• ker vlagatelji običajno nimajo dovolj računalniškega znanja, t. i. osebni asistenti predlagajo namestitev programov za oddaljen dostop, s čimer v nadaljevanju upravljajo z računalnikom oškodovanca ter njegovo spletno banko oziroma v njegovem imenu odpirajo in upravljajo s trgovalnimi računi ali pa elektronskimi denarnicami

• storilci na spletnih platformah v profilih vlagateljev lažnivo prikazujejo vložke in dobičke, ki pa v resnici sploh ne obstajajo, saj storilci vlagateljevega denarja ne oplemenitijo z vlaganjem v nikakršne dejanske naložbe

• vlagatelji se velikokrat zaradi lažno prikazanega visokega dobička odločijo za dodatna vlaganja

• v nekaterih primerih storilci vlagateljem tudi omogočijo izplačilo manjšega dela dobička, s čimer se okrepi zaupanje vlagateljev, ki posledično v produkt vložijo dodatna denarna sredstva

• glavni namen storilcev je od vlagateljev pridobiti čim več denarja, pri čemer je sledenje toku sredstev močno oteženo zaradi pretvorbe v kriptovalute, uporabe različnih orodij (npr. mikserjev), prenakazil sredstev v tretje države in dvigov gotovine

• v nekaterih primerih storilci lažno prikazujejo odobritev izplačila vloženih sredstev, ki pa ga pogojujejo s plačili dodatnih sredstev iz naslova davkov, odvetniških in drugih storitev

• storilci velikokrat zlorabljajo imena, oznake oz. embleme uveljavljenih investicijskih ponudnikov z namenom zavajanja, da gre za varno in preverjeno finančno oz. posredniško investicijo

• običajno oškodovani subjekti ugotovijo, da so bili ogoljufani šele, ko jim je onemogočena povrnitev finančnega vložka, ki so ga namenili za izbrano investicijo, kar lahko traja tudi več mesecev ali celo let

• sredstva, nakazana s strani oškodovancev, so praviloma v zelo kratkem času po opravljeni transakciji umaknjena z računa, na katerega jih je oškodovanec nakazal, zato je zavarovanje in povrnitev sredstev močno oteženo

Policija svetuje – ne nasedajte obljubam o visokih zaslužkih, preverite ponudnika in ne dovolite neznancem nameščanja programov za oddaljen dostop

Svetujemo vam:

• bodite pozorni na oglaševanja, ki hkrati ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka; zavedajte se, da je kombinacija varnega in visokega zaslužka v poslovnem svetu nerealna

• dodatno (preko spleta, po telefonu ali osebno) preverite, ali je v ozadju produkta dejansko ponudnik naložbenih storitev ali pa gre samo za zlorabo imena oz. za izmišljenega ponudnika

• bodite posebej pozorni pri investicijah, ki se izvajajo na način, da ponudnik oz. njihov osebni asistent predhodno predlaga/pogojuje namestitev programa za oddaljen dostop, s čemer storilci preko oddaljenega dostopa v celoti upravljajo z računalnikom vlagatelja

• nepoznanim osebam nikoli ne zaupajte gesel spletne banke, podatkov o plačilnih karticah in drugih bančnih podatkov

• svoja sredstva vlagajte v finančne produkte licenciranih, prepoznanih, uveljavljenih in zanesljivih ponudnikov bančnih oz. finančnih storitev, pri čemer se v tovrstnih zadevah posvetujte s strokovno podkovanimi svetovalci

Če ste bili oškodovani, dogodek prijavite policiji

Če ugotovite, da ste svoja sredstva investirali v produkt, ki ne omogoča izplačila vloženih sredstev, ste bili najverjetneje žrtev goljufije, zato svetujemo, da zadevo nemudoma prijavite na najbližji policijski enoti ali na spletnem mestu policije: Vloga za naznanilo kaznivega dejanja policiji  

Povezane vsebine

Sedem vrst spletnih finančnih prevar, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo