V torek, 11. februarja, obeležujemo mednarodni dan varne rabe interneta. Aktivnostim, ki jih v Sloveniji vodi Center za varnejši internet, se z nasveti in opozorili uporabnikom pridružujemo tudi v slovenski policiji.
Internet namreč v zadnjem času zavzema velik del našega življenja. Internetna "revolucija" je do potankosti spremenila in nadomestila prejšnje vzorce sklepanja prijateljstev, nakupovanja in pridobivanja informacij. Vendar pa so se - vzporedno s prednostmi, ki jih prinaša internet - povečale tudi nevarnosti, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni njegovi uporabniki.
Še posebej ranljiva skupina uporabnikov so otroci.
Pri Centru za varnejši internet so na portalu safe.si zapisali, da je cilj prizadevanj za varno rabo interneta spodbuditi tudi k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse, še posebej za najmlajše uporabnike. Hkrati je tudi povabilo vsem uporabnikom interneta, naj na internetu z drugimi komunicirajo na spoštljiv način in tako prispevajo k pozitivni digitalni izkušnji.
Poleg izsiljevalskih virusov, kraj podatkov, ljubezenskih prevar, goljufij, obetavnih nagradnih iger z bogatimi nagradami in podobnih zlorab smo največjim nevarnostim izpostavljeni tudi na družbenih omrežjih, ki naj bi v osnovi predstavljala kraj povezovanja, sprostitve, vzpostavljanja in ohranjevanja stikov ter druženja.
A pogosto ni tako in v vrtincu nevarnosti spletnih družbenih omrežij se največkrat znajdejo naši otroci in mladi, ki v svoji naivnosti, radovednosti in nevednosti vse prevečkrat postanejo žrtve izsiljevanj in groženj ali pa so izpostavljeni vsebinam, ki niso primerne za njihov razvoj. Prav njim v teh dneh posvečamo največjo pozornost.
Nevarnosti družbenih omrežij
Za lepo prikazno sliko na družbenem omrežju se lahko skriva kdorkoli. Kmalu lahko ta "spletni neznanec" postane otrokov zaupnik, s katerim se lahko pogovori o prav vseh težavah, ki jih ima s "sitno" mamo, še bolj "zateženim" očetom, "nepošteno" učiteljico slovenščine na osnovni šoli ali z zahtevnim trenerjem košarke. In otroka ta (zdaj že) njegov znanec – presenetljivo – razume bolj kot vsi ostali! Hitro se lahko pogovor razvije v smer, kjer si otrok z "navideznim vrstnikom" izmenja fotografije, ki počasi postajajo vedno bolj intimne ter se iz pogovora lahko razširijo na splet, kjer so vidne vsem: sošolcem, sosedom, učiteljem, pa tudi bodočim delodajalcem. Posledice morebitnega izsiljevanja in objave intimnih fotografij otroka na spletu so težke in boleče, predvsem pa dolgotrajne in nepopravljive.
Pravila za varno rabo interneta
Zavedati se je treba, da se internetna varnost otrok in mladostnikov začne doma, v družini. Ukrepati je treba prej, preden pride do negativnih posledic. Starši, učitelji, policisti, delavci v nevladnih organizacijah, vzgojitelji in vsi, ki nam je varnost otrok na prvem mestu, moramo znati okrepiti samozaščitno vedenje otrok.
Za varno rabo interneta upoštevajmo naslednja pravila:
- Na internetu ni zasebnosti in anonimnosti.
- Premislite, preden objavite.
- Ne naredite ničesar, česar drugače ne bi storili v realnem življenju.
- Preglejte nastavitve zasebnosti na dužbenih omrežjih.
- Ne razkrivajte svojih osebnih podatkov niti ne razglabljajte o svojih težavah.
- Pogosto menjujte gesla.
- Ne verjemite vsemu, kar vidite na internetu. Vse stvari niso take, kot se zdijo navzven.
Starši, ali veste, kaj vaš otrok počne na internetu?
Starši, poučite se o nevarnostih, ki so jim na internetu izpostavljeni vaši otroci. Otroci naj računalnika nimajo v svojih sobah, prav tako naj jih zvečer v posteljo ne spremljajo pametni telefoni in tablice. Na računalnike namestite družinske filtre, predvsem pa postavite pravila glede rabe interneta in pametnih naprav. Pri otrocih spodbujajte kritično mišljenje in se izobrazite o družbenih omrežjih. Pozanimajte se, katere računalniške igre in aplikacije so trenutno popularne med mladimi ter katere podatke zahtevajo od uporabnika. Otroke poučite o internetnem bontonu in internetnem nasilju, predvsem pa z otroki vzpostavite zaupen odnos, posvetite jim svoj čas in jim zagotovite, da se lahko na vas obrnejo po pomoč, ko bodo na internetu naleteli na neprimerno vsebino, ob kateri se bodo počutili neprijetno.
Otroci morajo dobiti jasno sporočilo, da nasilje na spletu ni legitimno, anonimno in brez posledic. Tako informacijo bodo dobili le, če bomo tudi odrasli do spletnega nasilja zavzeli kritičen odnos in tudi sami sledili načelom zagotavljanja kar največje varnosti na internetu. Starši, nadzorujte, kaj vaš otrok počne na internetu, s kom se pogovarja, učite jih o nevarnostih, ki jim pretijo, in jih poskušajte zaščititi.
Osebe, ki zlorabljajo otroke, so aktivne tudi na internetu. Zaščitimo otroke!
Starši in učitelji otroke največkrat svarimo pred neznanci v parku ali v belem kombiju. Ponavadi jim strogo zabičamo, naj nikomur ne odpirajo vrat. V resnici pa otroci te neznance velikokrat naivno povabijo v svoje sobe, preko spletnih klepetalnic in spletnih kamer. Velikokrat se tako za lažnim profilom otrokovega vrstnika skriva dvakrat starejša oseba, ki z otrokom v resnici ne želi vzpostaviti prijateljskega odnosa, temveč ga želi izkoristiti in zlorabiti.
Slovenska policija se je pri osveščanju glede izsiljevanja in spolnih zlorab na spletu pridružila Europolovemu projektu Reci ne! (Say, no!), v okviru katerega je nastal tudi zgovoren video
Delujmo preventivno!
Osveščanje in učenje pravil varne rabe interneta in pametnih naprav najlažje poteka že v družinskem krogu, v vrtcu, šoli, ostalih izobraževalnih in vzgojnih institucijah ter preko medijev, za kar je nujno razvijati kritičen odnos do uporabe teh tehnologij tako pri starših, učiteljih, vzgojiteljih, svetovalnih delavcih in vseh, ki so v dnevnem stiku z otroki.
Pri preventivnem delovanju je zato nujno povezovanje in sodelovanje različnih nevladnih in mladinskih organizacij, centrov za socialno delo, policije, izobraževalnih institucij, zdravstvenih domov in vseh organizacij, ki delamo v dobro otrok in mladostnikov, z namenom, da bi zlorabljene otroke čim prej prepoznali in jim nudili pomoč oziroma da bi jih pred zlorabami obvarovali.
Pregovor pravi, da več hvaležnosti zasluži tisti, ki človeku pomaga, da ne pade, kakor tisti, ki ga pobira. Zato je ključnega pomena delovanje tistih posameznikov in organizacij, ki otroke učijo samozaščitnega vedenja na spletu, da do teh zlorab sploh ne bi prišlo. Zato stopimo skupaj za prijaznejši internet, kot narekuje tudi geslo letošnjega mednarodnega dneva varne rabe interneta.
Povezane vsebine