Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je včeraj svoja vrata odprla konferenca Poslovna forenzika, ki se bo danes zaključila s temo o uporabi umetne inteligence v boju zoper prevare. Kot je v svojem nagovoru dejala generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar, so zadnje desetletje zagotovo najbolj zaznamovala gospodarska in korupcijska kazniva dejanja, pri katerih je običajno povzročena tudi največja materialna škoda. Med vsemi gospodarskimi kaznivimi dejanji najbolj izstopa kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki letos dosega kar 60-odstotni delež.
"Da bi bili pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete in korupcije še učinkovitejši, v policiji nenehno usmerjamo svoje aktivnosti na nekatera prioritetna področja, kot so preiskovanje kriminalitete na področju bančnega sektorja, kriminalitete, ki ogroža finančne interese Slovenije in Evropske unije ter posledično tudi slovenski monetarni sistem, organizirane oblike korupcijske kriminalitete, in področje finančnih preiskav. V policiji vseskozi dajemo velik poudarek tudi nenehnemu izobraževanju, dodatnemu usposabljanju kriminalistov kakor tudi spremljanju trendov, ki se pojavljajo na področju gospodarske kriminalitete. Tako smo prepoznali tudi pomen nove veje forenzike, tj. forenzičnega računovodstva. Posameznike smo vključili v programe specialističnega izobraževanja, ki so financirani iz evropskih sredstev, konkretno sklada za notranjo varnost. Nekateri naši kolegi so izobraževanje že zaključili, tako da se lahko pohvalimo, da imamo specialiste, ki novo pridobljeno znanje že uspešno uporabljajo pri preiskovanju kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete," je izpostavila generalna direktorica policije.
Osrednje teme letošnje konference so poslovne goljufije in prevare ter njihovo preiskovanje, namenskost uporabe proračunskih sredstev, postopki finančne uprave, korupcija, goljufija in posledice takšnih kaznivih dejanj za družbo, davčne utaje, vloga in pomen poslovne kulture itd.
Kot je dejal dr. Branko Mayr iz Visoke šole za računovodstvo in finance je mnenje, da se večina kaznivih dejanj in/ali storilcev odkrije, zgolj pravljica. Temu je na podlagi rezultatov že 15. globalne raziskave EY o prevarah, izvedene ob koncu leta 2018, pritrdil tudi osrednji govornik prve sekcije, sicer globalni partner za forenziko transakcijskih storitev John Wilkinson, ki je ob tem dodal, da se je prav vsaka organizacija (gospodarska, vladna, nevladna) v zadnjem letu soočila s prevaro in/ali gospodarskih kaznivim dejanjem. Zanimivo je tudi, da je v raziskavi globalno 38 odstotkov anketirancev menilo, da so podkupovanje in korupcijske prakse široko razširjene, medtem ko v razvitih državah ta delež 20 odstotkov, v t. i. razvijajočih se državah pa kar 53 odstotkov vseh sodelujočih.
In zakaj kljub visokim kaznim organizacije še vedno padajo v kolesje podkupovanja in nepoštenega poslovanja? John Wilkinson vidi odgovor na to pereče vprašanje predvsem v slabi pripravljenosti družb na ustrezno ukrepanje: "Organizacije, ki se pravilno pripravijo in predvidijo morebitne možnosti za zlorabe v družbi, bodo uspešnejše pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju zlorab v svojih družbah."
Vlivajo pa nekaj optimizma uradni statistični podatki policije, ki kažejo trend upadanja števila kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete od leta 2015 dalje. Takrat jih je policija obravnavala skoraj 13.000 (natančneje 12.892), lani nekaj več kot 8.000 (8.382). Še vedno pa gospodarska kriminaliteta v celotni kriminaliteti predstavlja visok delež, približno 15 odstotkov. Škoda, povzročena z gospodarskimi kaznivimi dejanji, pa je lani dosegla kar 483 milijonov evrov.
Škodljivim ravnanjem in kriminaliteti je izpostavljena vsaka organizacija, pa naj bo to podjetje, ki je podrejeno tržnim zakonitostim, neprofitna organizacija, institucije javnega sektorja ali katera koli druga organizacijska struktura."Poslovna področja in dejavnosti se danes spreminjajo hitreje kot kdaj koli prej. Poslovni subjekti se dnevno ustanavljajo, združujejo, restrukturirajo ali privatizirajo," je dejala Bobnarjeva in dodala, da so vse to so situacije, v katerih lahko subjekti prikažejo drugačno finančno stanje od dejanskega, boljše ali slabše, odvisno od vrste načrtovane zlorabe. "Vendar pa to niso edine situacije, ki odpirajo možnosti za zlorabe, zato je osnovna dejavnost poslovne forenzike odkrivanje prevar in napak v kateri koli fazi poslovanja," je še poudarila Bobnarjeva.