Otroci in mladostniki lahko začnejo zavračati obisk pouka, bojijo se iti v šolo in domov.
 |
Prosijo, da jih v šolo peljejo, spremljajo starši, pogosto tožijo, da so bolni in ne morejo v šolo, začnejo manjkati pri pouku, poslabšajo se jim lahko učni uspeh in dosežki pri delu v šoli, domov prihajajo z uničenimi, poškodovanimi oblačili, knjigami in šolskimi potrebščinami ter lačni (ker jim nasilnež vzame malico ali denar zanjo), postanejo zadržani, prosijo za denar ali ga začnejo krasti (da ga dajo nasilnežu). Poleg tega lahko začnejo jecljati, primanjkuje jim zaupanja vase, postanejo raztreseni in prestrašeni, imajo motnje prehranjevanja in spanja, poskušajo storiti samomor, zmanjkujejo jim stvari, nenehno izgubljajo žepnino, nočejo se pogovarjati o tem, kaj je narobe, postanejo agresivni do vrstnikov, sorojencev, sebe ... |
Vse to so znaki, zaradi katerih lahko odrasli posumimo, da otrok morda doživlja medvrstniško nasilje. Če katerega od teh znakov opazite pri svojem otroku, ni vedno nujno, da je otrok tudi v resnici žrtev nasilja. Včasih se kateri od teh znakov pojavi tudi zaradi kakšnega drugega vzroka oziroma v kakšni drugi situaciji.
V nadaljevanju so podrobneje našteti znaki, ki jih domače in tuje organizacije prepoznavajo pri žrtvah medvrstniškega nasilja oziroma same žrtve poročajo o njih:
- modrice, odrgnine, ureznine in druge poškodbe, ki jih otrok ne zna pojasniti ali za katere imate občutek, da noče povedati, kako jih je v resnici dobil (pogosteje se mu dogajajo nepojasnjene ali sumljive nesreče),
- nepojasnjena izguba igrač, knjig in elektronskih naprav, ali pa so te poškodovane (pogosteje kot sicer kaj izgublja),
- otrok ali mladostnik noče v šolo, izogiba se hobijem,
- noče v šolo z avtobusom, spremeni svojo običajno pot, zato zamuja ali pa prihaja v šolo zelo zgodaj,
- nenadoma postane bolj odvisen od vas, noče biti sam, noče iti sam nekam, izgublja prejšnjo samostojnost,
- postaja bolj zaprt vase, lahko tudi pove, da se počuti osamljeno,
- opazne so spremembe v njegovi osebnosti, karakterju, načinu vedenja ..., lahko je do novih stvari ali ljudi bolj nezaupljiv, zelo pogosta je negotovost,
- postane bolj žalosten, nerazpoložen, anksiozen ali jezen, brez očitnejših razlogov in to razpoloženje traja dlje časa,
- pogosti so glavoboli, bolečine v trebuhu, bruhanje pred odhodom v šolo, na vsak način poskuša ostati doma zaradi slabega počutja,
- ima težave s spanjem, nočne more, joka preden zaspi, lahko se pojavi močenje postelje,
- spremenijo se prehranjevalne navade (izguba apetita ali pa pride iz šole vsakič znova zelo lačen, ker mu vzamejo malico ali denar zanjo),
- tudi sam lahko postane nasilen do mlajših bratov in sester,
- lahko počaka do doma, da gre na stranišče (nikoli ne gre v šoli),
- naenkrat ima manj prijateljev, ne druži se več z običajno skupino, lahko je nesprejet pri vrstnikih (ni več vabljen na rojstne dneve),
- poslabšajo se mu ocene in šolski uspeh, manjka pri pouku,
- pogosti so občutki sramu in samoobtoževanja za veliko stvari, občutek, da ni dovolj dober,
- govori o občutkih nemoči, njegova samopodoba je poslabšana,
- pojavlja se lahko tudi samopoškodovanje, poskus samomora ali beg,
- pogosteje prosi starše za denar (lahko ga tudi ukrade in da nasilnežem, da ga pustijo pri miru),
- zlorabljati začne alkohol,
- začne jecljati, pojavijo se tiki in različne druge motnje.