Vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Murska Sobota Bojan Rous je v današnji izjavi za javnost predstavil dosedanji potek kriminalistične preiskave na področju gospodarskega kriminala. Nekatere aktivnosti so potekale včeraj, 23. januarja 2018, na območju več policijskih uprav v Sloveniji in v tujini.
Kriminalisti policijskih uprav Murska Sobota in Novo mesto so pričeli z zbiranjem obvestil v predkazenskem postopku na podlagi informacij Finančne uprave RS in na podlagi informacij tujih varnostnih organov. Postopke so usmerjala pristojna državna tožilstva. Obsežne kriminalistične preiskave na področju gospodarske kriminalitete se nanašajo na področje varovanja finančnih interesov Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, in so usmerjene v utemeljevanje sumov kaznivih dejanj davčnih zatajitev in s temi dejanji povezanih drugih kaznivih dejanj. To področje je tudi ena od temeljnih prioritet dela slovenske policije na področju gospodarske kriminalitete.
Včeraj je bilo tako izvedenih več hišnih preiskav in drugih operativnih aktivnosti, in sicer na podlagi več sodnih odredb iz Slovenije in tujine. Aktivnosti sta usmerjala Specializirano državno tožilstvo RS in Okrožno državno tožilstvo Krško, aktivnosti pa so potekale tudi ob koordinaciji Eurojusta in Europola. V aktivnosti je bilo vključenih skupno 65 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Koper.
Na območju Murske Sobote je bilo izvedenih več hišnih preiskav na petih lokacijah, na območju Novega mesta štiri, na območju Ljubljane in Kopra pa po dve hišni preiskavi. Istočasno so potekale hišne preiskave na podlagi sodnih odredb slovenskih sodišč v okviru mednarodnega pravosodnega sodelovanja tudi na eni lokaciji v Avstriji in na osmih lokacijah na Hrvaškem.
Pri tem so bili zaseženi predmeti, ki se morajo po kazenskem zakoniku odvzeti ali ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku. Noben izmed osumljencev ni bil pridržan.
Policija bo nadaljevala z intenzivnim delom v okviru predkazenskega postopka in ob sodelovanju pristojnih organov v Sloveniji in tujini.
Za kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu KZ-1 je predvidena zaporna kazen od 1 do 8 let, v primeru, da je dejanje storjeno v hudodelski združbi pa od 3 do 12 let.