Generalni direktor policije Janko Goršek je danes, 3. novembra 2010, v Bohinju odprl prvo srečanje direktorjev in drugih visokih predstavnikov kriminalističnih policij Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije, Bolgarije in Slovenije. Na sestanku sodelujejo tudi predstavniki agencije Europol in Evropske komisije.
Udeleženci srečanja, ki ga organizira Uprava kriminalistične policije na Generalni policijski upravi
Srečanje, ki bo potekalo še jutri in ki ga vodi direktor Uprave kriminalistične policije mag. Aleksander Jevšek, je prvo tovrstno mednarodno srečanje v regiji. Udeleženci bodo razpravljali o krepitvi sodelovanja v boju proti računalniški kriminaliteti, o ustanavljanju skupnih preiskovalnih skupin pri preprečevanju trgovine z ljudmi in o tesnejšem sodelovanju pri preprečevanju tihotapljenja kokaina iz Južne Amerike v Evropo. Slovenski predstavniki bodo udeležencem predstavili uspešno zaključene mednarodne kriminalistične preiskave, ki jih je vodila slovenska kriminalistična policija.
Generalni direktor policije Janko Goršek (na fotografiji v sredini) je v uvodnem pozdravu udeležencem srečanja dejal, da so obravnavane teme v današnjem času zelo aktualne, pri čemer enostavno ne gre več brez okrepljenega in tesnega sodelovanja policij: "Nujnost sodelovanja v boju proti kriminalcem je sodobna evropska realnost!"
Nujno je po Gorškovih besedah tudi iskati inovativne načine sodelovanja, ki združujejo znanje in resurse in tako omogočijo boljše in hitrejše odzivanje na sodobne izzive globalni varnosti. "Skupne preiskovalne skupine imajo potencial, ki ga lahko razvijemo kot uspešno operativno orodje za preiskovanje kaznivih dejanj in kot platformo vzpostavljanja zaupanja med različnimi organi in državami, ki so odgovorni za odkrivanje in pregon. /.../ Korak naprej v tej smeri je tudi današnje srečanje, saj z učinkovitim sodelovanjem kriminalističnih policij, sodelovanjem celotnega javnega in tudi zasebnega sektorja tako našim državljanom kot tudi celotni mednarodni skupnosti dajemo pomembno sporočilo o pomenu varnosti kot družbene dobrine in naši odločnosti pri zatiranju globalnih oblik kriminalitete," še dodal.
Nagovor direktorja Uprave kriminalistične policije mag. Aleksandra Jevška (velja govorjena beseda)
Zvočni posnetek izjave mag. Aleksandra Jevška (mp3)
Zvočni posnetek izjave Marka Dominkoviča, namestnika direktorja SIPE (državne agencije za preiskave in zaščito) v BiH (mp3)
Razširjenost elektronskih naprav ter vse hitrejši prehod množice kaznivih dejanj v digitalni svet povzročata strm porast kaznivih dejanj računalniške kriminalitete in števila preiskav elektronskih naprav (računalniška forenzika). V današnjem času predstavlja kibernetska kriminaliteta transnacionalno grožnjo, saj storilci izvršujejo kazniva dejanja izredno hitro, povzročajo ogromno škodo in delujejo iz različnih držav. Računalniško kriminaliteto kot eno izmed večjih groženj varnosti državljanov prepoznava Evropska unija v vseh ključnih dokumentih. Ena poglavitnih stvari za pregon in odkrivanje kaznivih dejanj računalniške kriminalitete je vsekakor učinkovito sodelovanje vseh organov pregona v regiji, prenos izkušenj, skupna izobraževanja ter medsebojna izmenjava informacij. Kriminalistične policije se morajo odpreti znanstvenim institucijam, univerzam in podjetjem ter skupaj z njimi, po principu dela "živih laboratorijev", iskati optimalne rešitve za uspešen boj proti računalniški kriminaliteti.
Sodelovanje in ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin v prihodnje ne sme biti značilnost samo držav članic Evropske unije, ampak praksa tudi izven meja EU. Še posebej je to pomembno pri učinkovitem boju proti trgovini z ljudmi, ki je ena izmed izstopajočih oblik ogroženosti Zahodnega Balkana, saj prerašča koncept nacionalne države in kot taka predstavlja izziv meddržavnemu in medinstitucionalnemu sodelovanju. Model ustanavljanja skupnih preiskovalnih skupin bi veljalo prenesti predvsem državam nečlanicam ter na ta način poleg večje operativnosti zagotoviti tudi neposredno približevanje standardom EU.
Nekatere ocene kažejo, da vsako leto iz Južne Amerike v Evropo vstopi 250 ton kokaina, pri čemer je morska pot ena od najbolj aktualnih. Slovenija in države Zahodnega Balkana so geografsko relativno blizu severni Afriki in Bližnjemu Vzhodu. Tihotapstvo kokaina iz Južne Amerike v Zahodno Evropo obvladujejo zelo vplivne in dobro organizirane kriminalne združbe iz regije, ki delujejo strogo hierarhično in centralistično ter so razvejane v večini držav EU. Evropski pakt proti mednarodnemu trgovanju s prepovedanimi drogami se v regiji usmerja predvsem na prekinitev heroinskih poti, hkrati pa tudi spodbuja sodelovanje organov pri zatiranju kokainskih poti. Učinkovit pregon in odkrivanje tihotapstva kokaina ter pranja denarja je mogoč predvsem z izboljšanjem policijskega in pravosodnega sodelovanja, predvsem pa večjega zaupanja med varnostnimi in pravosodnimi organi teh držav.
Nova koordinacija bi tako lahko omogočila tesnejše sodelovanje, hitrejšo izmenjavo informacij, skupno sodelovanje ekspertov in koordinatorjev operacij ter medsebojno seznanjanje z novimi načini izvrševanja kaznivih dejanj.
Na sestanku bo direktorjem kriminalističnih policij predstavljen tudi projekt integracije podatkovnih zbirk INTERPOL-a v nacionalni policijski sistem, ki ga je izvedla slovenska policija. Projekt je omogočil vsem slovenskim policistom in policistkam takojšen in neposreden dostop do pomembnih podatkov iz mednarodnih policijskih virov.