Združenje Sever je skupaj z Inštitutom za novejšo zgodovino danes, 21. septembra 2010, predstavilo knjigo z naslovom Prikrita modra mreža, ki vsebuje pričevanja o nastanku in delovanju Manevrske strukture narodne zaščite leta 1990. Ob tej priložnosti je generalni direktor policije 188 organizatorjem MSNZ iz takratnih organov za notranje zadeve slovesno podelil spominske značke.
Obenem pa je Goršek tudi pohvalil delo policistov med poplavami v preteklih dneh: "Z vseh območij Slovenije prejemamo zahvale policistom, ki so se v teh težkih trenutkih odzvali hitro, strokovno in z izjemnim občutkom za stisko ljudi".
Slovesnosti so se udeležili predstavniki notranjega in obrambnega ministrstva, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Inštituta za novejšo zgodovino, odlikovanci in drugi gostje.
V knjigi z naslovom Prikrita modra mreža - Organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu MSNZ leta 1990, ki sta jo založila Inštitut za novejšo zgodovino in Zveza policijskih društev Sever, so sodelavci projekta skozi zapise razgovorov s 111 pripadniki Organov za notranje zadeve leta 1990, pripadniki "modre veje" MSNZ, predstavili sistematičen in do sedaj še nezapisan vpogled v organizacijo, ki je - z namenom, da ustanovi slovenske oborožene sile - nastajala "napol v ilegali".
Knjigo so predstavili dr. Damijan Guštin, dr. Jure Gašparič in dr. Filip Čuček iz Inštituta za novejšo zgodovino.
Ob 20. obletnici MSNZ je ministrica za obrambo izdala odredbo o podelitvi spominskih značk. 188 organizatorjem MSNZ iz vrst ONZ leta 1990 jih je danes slovesno izročil generalni direktor policije Janko Goršek.
Po njegovih besedah je današnja podelitev namenjena temu, da se ponovno opozori na pomen in enkratnost MSNZ in na izjemno pomembno vlogo vseh njenih pripadnikov, tako iz miličniških kot vojaških vrst. "Projekt MSNZ kot začetek priprav na vseslovenski organiziran oborožen odpor proti agresiji JLA je namreč nedvomno največ prispeval k temu, da smo si leto kasneje sploh lahko učinkovito, tudi z orožjem, izbojevali samostojnost Slovenije," je poudaril Goršek in dodal, da je moralo zaradi takrat politično zelo zaostrenih in tveganih razmer sestavljanje MSNZ, njenih poveljstev in štabov, potekati v strogi tajnosti in ob medsebojnem popolnem zaupanju vseh udeleženih.
"Danes vemo, da je bil to enkraten projekt, ki je odločilno prispeval k slovenski osamosvojitvi," je poudaril generalni direktor policije v svojem nagovoru. MSNZ je namreč združila novonastalo organizacijo Teritorialne obrambe in obstoječo strukturo organov za notranje zadeve. V začetku so bili to predvsem miličniki specialne enote, kasneje pa se je pojavila potreba po večji vključitvi pripadnikov milice. Prvi med njimi so bili pripadniki PEM iz 13 uprav za notranje zadeve. Teh okoli 1.400 miličnikov je predstavljalo vojaško najbolj usposobljen del vseh obrambnih sil, ki jih je imela Slovenija tedaj na voljo, saj so kontinuirano in načrtovano vadili tudi za akcije, ki so bistveno presegale policijske naloge.
V končni stopnji oblikovanja obrambne organizacije je bil za vključitev v MSNZ predviden celoten vojni sestav milice, vključno z rezervisti okoli 10.000 miličnikov, ki so - poleg približno 21.000 pripadnikov TO - tvorili tretjino predvidenih obrambnih sil. S skupnimi napori je tako zrasla nova vojaška komponenta MSNZ.
"Vsem pripadnikom milice, ki ste v pripravah na vojno v Sloveniji odgovorno in požrtvovalno sodelovali pri ustanavljanju in delovanju Manevrske strukture narodne zaščite, izrekamo s podelitvijo spominskih značk ob 20. obletnici MSNZ priznanje za vaša dejanja v času osamosvojitvenih procesov," je generalni direktor policije dejal odlikovancem.
Obenem je pozdravil odločitev policijskih veteranov, zbranih v Združenju Sever, da se pričevanja o prizadevanjih in aktivnostih tedanjih organov za notranje zadeve zapišejo v posebni monografiji. "Navsezadnje vsebina Prikrite modre mreže še enkrat dokazuje, da nam pri vzpostavljanju vojaške in policijske suverenosti nove države v tistih negotovih časih ne bi uspelo brez narodne enotnosti in resnično odličnega medsebojnega sodelovanja pripadnikov MSNZ iz vrst milice, Teritorialne obrambe in civilistov."
Generalni direktor policije je ob tej priložnosti pohvalil tudi delo policistov v razmerah, ki smo jim bili priča v preteklih dneh. "Z vseh območij Slovenije prejemamo zahvale in pohvale policistom, ki so se v teh težkih trenutkih odzvali hitro, strokovno in z izjemnim občutkom za stisko ljudi. Čeprav se je v zadnjih dvajsetih letih sistem vrednot bistveno spremenil, policisti in policistke vsakič znova dokazujejo, da sprejemajo in živijo poslanstvo svojega poklica, ter, morda bolje kot kdaj koli prej, razumejo pomen enotnosti," je dejal Goršek, ki je ob tem opozoril: "Žal pa njihovo delo še vedno ni ustrezno vrednoteno. Zgodovinska vloga miličnikov, ki se je danes s ponosom spominjamo, in dobri delovni rezultati policije naj nam bodo v opomin, da si slovenski policisti za svoje odgovorno delo, strokovnost in prizadevnost zaslužijo spoštovanje. Tako kot velja v vsaki organizaciji, velja tudi v policiji, da od zaposlenih ne moremo ves čas samo zahtevati in pričakovati. Da bi organizacija delala dobro, je treba v prvi vrsti poskrbeti za svoje zaposlene, jim zagotoviti človeka dostojne delovne razmere, ustrezno zaščito, boljši delovnopravni položaj in nenazadnje primeren socialni status ob upokojitvi."
