Zaradi objektivne obveščenosti javnosti objavljamo odgovor na prispevek »Nove oblike spletne cenzure«, ki ga je na spletni strani Slo-tech.com (https://slo-tech.com/novice/t678985) 2. 8. 2016 objavil neznan avtor. V njem navaja zavajajoča in neresnična dejstva glede predloga novele Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki se nanašajo na »blokiranja« spletnih domen, ki omogočajo prikazovanje spolnih zlorab otrok.

V prispevku je avtor navedel več netočnosti: da se bodo ponudniki internetnih storitev sami avtonomno odločali, kaj bodo blokirali, kaj ponujali, da bodo sami prosto posegali v internetno nevtralnost, da lastniki spletnih domen ne bodo imeli nobenih pravic v primerih napak, da ni vzpostavljen mehanizem pritožbe in da je blokiranje povsem neučinkovito.

Novo dodana določba o blokiranju navedenih spletnih domen po predlogu nove 1. točke tretjega odstavka 203. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (po predlogu ZEKom-1 v javni razpravi) ponudnikom internetnih storitev ne daje nobenih avtonomnih oziroma avtokratskih pravic, niti jim ne omogoča statusa »internetne policije«. Seznam IWOL (orig. INTERPOL's "Worst of"-list) predstavlja seznam spletnih domen, ki so jih našle preiskovalne agencije po svetu v najrazličnejših kriminalističnih preiskavah s področju spolne kriminalitete nad otroki.

Preden se spletne domene uvrstitvi na seznam IWOL, se vsaka posebej vsebinsko pregleda, kar je pravzaprav dodatna varovalka pred morebitno neupravičeno ali zmotno vključitvijo domene na seznam. Poleg pregleda pri preiskovalni agenciji, ki je našla (domnevno) spletno domeno (na strani pa se nahajajo prepovedani posnetki spolnih zlorab otrok), jo po uradnem obvestilu pregleda vsaj še ena kompetentna agencija (npr. Interpol), oz. država članica Interpola (tj. njena pristojna institucija: Danska državna policija, Belgijska zvezna policija ipd.). Pregled spletnih domen pomeni pregled po specifičnih kriterijih, ki so nastale po preučitvi nacionalnih zakonodaj vseh držav članic Interpola, da lahko kriterije uporabijo v vseh pravnih sistemih.

Ponudniki internetnih storitev bodo morali najprej pristopiti k sporazumu o medsebojnem sodelovanju v navedeni aktivnosti z Generalnim sekretariatom Interpola. Ko bo neka domena na seznamu IWOL, jo bodo ponudniki internetnih storitev preko avtomatiziranega sistema zgolj tehnično blokirali. Operaterji ne bodo izvajali nikakršne vsebinske presoje.

Na uradni spletni strani Interpola je opisan tudi t.i. access blocking postopek, kot tudi strogi kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni, da se sme spletno domeno uvrstiti na IWOL seznam. Seznam se vodi na GS Interpolu v Lyonu. Interpol seznam IWOL vseskozi sprotno preverja in obnavlja.

V primeru, da bi prišlo do pomote ali napake, so vzpostavljeni tudi mehanizmi, ki omogočajo pritožbo in njihovo ustrezno odpravo. Te informacije so objavljene tudi na spletni strani Interpola. Ob morebitni vzpostavitvi blokiranja spletnih domen za opisani namen, bodo objavljena tudi dodatna pojasnila na spletni strani slovenske policije.

Strinjamo se, da model »access blocking« (po seznamu IWOL) ne zajame vseh objav na internetu, npr. v darknetu, P2P omrežjih ipd. ter da ne deluje na vseh protokolih. Po drugi strani pa je predstavljeni način učinkovit za večino uporabnikov interneta in v javno dostopnem delu interneta, da gre za dodatno obliko preventive, da omogoča zmanjšanje razpoložljive količine teh posnetkov in sprosti resurse preiskovalnih agencij za druge preiskave. Namen onemogočanja dostopa do teh posnetkov je zastavljen v treh smereh:
(1)    preprečiti, da bi otroci postali žrtve teh dejanj z obiskom takšnih spletnih strani,
(2)    da se prepreči nadaljnjo viktimizacijo in tudi re-viktimizacijo otrok, katerih posnetki so objavljeni na internetu, ter
(3)    da se prepreči, da bi kdo izvršil kaznivo dejanje zaradi dostopanja, hranjenja in razširjanja posnetkov.

Ko je govora o učinkovitosti blokiranja, je na mestu pravzaprav vprašanje preventive, kar opisano blokiranje nedvomno je. Dodajanje in blokiranje spletnih domen iz seznama IWOL je zgolj eden izmed obstoječih preventivnih ukrepov, ki imajo vsak zase različne učinke.  Pojavne oblike na družabnih omrežjih, P2P okoljih, v »darknetu« idr. terjajo drugačne pristope tako v preventivi, kot v preiskovanju oz. pregonu kriminalitete. Ravno zato je treba izvajati drugačne preventivne metode, da se doseže ustrezen učinek, v našem primeru varna in neškodljiva raba interneta za vse. Zlasti otroke.

V Sloveniji izvajamo tudi druge oblike preventivnih dejavnosti, saj je ta ključ do uspeha, če se izvaja na različnih nivojih, metodah in ciljnih populacijah. Tudi skozi izobraževanja, odzivnost institucij in preiskovanje primerov produkcije, distribucije, trgovanja in zbiranja posnetkov spolnih zlorab otrok, ki nastajajo kot kruta posledica spolnega izživljanja.

Dejstvo je, da so posilstva in vse druge oblike spolnega izživljanja nad otroki oz. mladoletnimi prav gotovo zelo zavržna kazniva dejanja. Če so te spolne zlorabe še posnete in celo objavljene, pa to predstavlja še toliko hujši poseg v spolno nedotakljivost slehernega otroka. Storilci opredmetijo otroško bitje in mu s spolno zlorabo odvzamejo človečnost, spremenijo mu tok njegovega življenja za vedno, povzročijo bolezenska stanja in motnje v nadaljnjem celostnem razvoju, prizadeti so tudi otrokovi svojci in bližnja okolica. Ob povedanem pa je zdravljenje ali zmanjševanje posledic spolne zlorabe toliko bolj otežkočeno, če so posnetki spolnih zlorab žrtev še naprej javno dostopni in na razpolago vsakomur.

Ne dvomimo, da družba in javnost pričakuje, da bomo uradne institucije opravile svoje poslanstvo, a prav je tudi, da poleg pričakovanj, imamo na razpolago primerne vzvode, mehanizme in orodja.