Na skupni novinarski konferenci celjske in murskosoboške policijske uprave ter Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, ki je danes, 15. julija 2016, potekala v Celju, smo podrobneje predstavili uspešno zaključeno preiskavo korupcijske kriminalitete.
Kriminalistične preiskave in delo policije na področju korupcijske kriminalitete so predstavili (z leve): Dušan Florjančič, vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije GPU, Bojan Rous, vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Murska Sobota, in Aleš Slapnik, pomočnik vodje Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje.
Problematika korupcijskih kaznivih dejanj v Sloveniji
Kot je poudaril vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič, je boj zoper korupcijsko kriminaliteto prednostna naloga slovenske policije, saj smo v zadnjih letih svoje naloge aktivno usmerjali na področje preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja korupcijskih kaznivih dejanj. Na podlagi preteklih izkušenj smo identificirali področja, kjer obstajajo največja korupcijska tveganja. Prvo je področje uradne dolžnosti in javnih pooblastil, ki je kritično predvsem zaradi stika javnega in zasebnega sektorja (pri sklepanju pogodb, koncesij, lastninjenje) ter zaradi pridobitve določenih pravic posameznikov (pridobitev vozniških dovoljenj, zdravniških spričeval, potrdil o tehnični brezhibnosti vozil, delovnih dovoljenj). Zdravstvo je prav tako izpostavljeno korupcijskim tveganjem, saj se mu namenja veliko javnih finančnih sredstev za financiranje njegovih potreb. Tretje področje tveganja je bančništvo, kar se je odražalo predvsem v času gospodarske krize, vendar preiskave še vedno potekajo v smeri ugotavljanja kazenske odgovornosti za nastanek t. i. bančne luknje. Od področij, kjer obstaja korupcijsko tveganje, velja izpostaviti še energetiko in zaščito finančnih interesov Evropske unije.
Na omenjenih področjih se število zaznanih in preiskanih korupcijskih kaznivih dejanj iz leta v leto povečuje. V zadnjih letih je policija največ korupcijskih kaznivih dejanj obravnavala na področju zlorabe uradne dolžnosti in javnih pooblastil. Nekoliko manj kaznivih dejanj je bilo obravnavanih na področju gospodarske dejavnosti (posamezni akterji sprejemajo ali dajejo določene koristi, v večini primerov za pridobitev ali ohranitev določenega posla; prirejanje rezultatov športnih tekmovanj). V zadnjih letih pa je bilo zaznanih najmanj korupcijskih kaznivih dejanj na področju volilne pravice in volitev.
Do sredine leta 2016 je policija obravnavala 130 kaznivih dejanj s področja zlorabe uradne dolžnosti in javnih pooblastil, 2 kaznivi dejanji zoper gospodarstvo in 10 kaznivih dejanj zoper volilno pravico in volitve. Skupaj je tako policija do sredine leta 2016 obravnavala 142 kaznivih dejanj korupcije, kar pomeni 140,7 % povečanje obravnavanih kaznivih dejanj korupcije v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2015. Podatki kažejo na trend naraščanja korupcijskih kaznivih dejanj in na drugi strani rezultat usmerjenega dela policije na področju korupcije.
Z namenom izboljšanja rezultatov smo aktivni tudi na področju medinstitucionalnega sodelovanja na nacionalni in mednarodni ravni. V okviru delovnih skupin, izobraževanj in posvetov je vzpostavljeno aktivno sodelovanje s Komisijo za preprečevanje korupcije, z večino ministrstev, uradov, služb, agencij, Finančno upravo RS in drugimi organi. Za spodbujanje prijavljanja korupcijskih kaznivih dejanj je policija vzpostavila tudi spletni portal anonimne e-prijave, kamor lahko prijavitelji anonimno naznanijo korupcijo. Za spodbujanje prijavljanja korupcije pa sodelujemo tudi s Transparency International - Društvom Integriteta.
Kriminalistična preiskava celjskih kriminalistov
Aleš Slapnik, pomočnik vodje Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje, je povedal, da celjski kriminalisti preiskujejo sume storitev več kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu in nedovoljenega dajanja daril po 242. členu Kazenskega zakonika. V tej preiskavi so 11. julija 2016 na območju celjske policijske uprave opravili tri hišne in dve osebni preiskavi ter več drugih operativnih nalog, ki so posledica predhodnega zbiranja podatkov.
V dosedanji preiskavi so kriminalisti ugotovili, da je 37-letni osumljenec, zaposlen kot upravnik v stanovanjskem podjetju, ki se primarno ukvarja z upravljanjem nepremičnin na območju Žalca, od dveh odgovornih oseb gospodarskih družb, ki izvajata gradbena dela, večkrat zase zahteval nedovoljeno nagrado v obliki 3 % provizije od vrednosti vseh opravljenih del, ki sta jih v okviru svoje dejavnosti za stanovanjsko podjetje na območju Žalca opravila izvajalca, in sicer kot protiuslugo za pridobitev ali ohranitev posla.
Zoper osumljenca so kriminalisti izvajali več prikritih preiskovalnih ukrepov. Pri izvajanju enega od njih so osumljencu ob prejemu nedovoljene nagrade v vrednosti 5.000 evrov odvzeli prostost in ga pridržali do konca izvajanja preiskovalnih dejanj. Kriminalisti so nedovoljeno nagrado našli pri opravljanju osebne preiskave osumljenca in jo zasegli.
Kriminalisti bodo v skladu z usmeritvami Okrožnega državnega tožilstva v Celju v prvi fazi podali kazensko ovadbo zoper tri osebe zaradi utemeljenega suma storitve štirih kaznivih dejanj. Ker je iz do sedaj zbranih obvestil in dokazov moč utemeljeno sklepati, da je bilo storjeno še več kaznivih dejanj s strani več oseb, ki se ukvarjajo z upravljanjem zgradb in s tem povezanimi gradbenimi deli, kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Kriminalistična preiskava murskosoboških kriminalistov
Po besedah vodje Sektorja kriminalistične policije na PU Murska Sobota Bojana Rousa pa murskosoboški kriminalisti od 27. junija 2016 preiskujejo sum storitve korupcijskega kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika, česar sta osumljena javna uslužbenca državnega organa.
V času preiskovanja so kriminalisti ugotovili, da je 51-letni osumljenec s svojim položajem in s svojim vplivom posredoval pri drugem 51-letnem javnem uslužbencu državnega organa, da je ta izrabil svoj uradni položaj s tem, da je prestopil meje svojih pravic in opravil dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil in mimo veljavne zakonodaje ter notranjih pravil državnega organa. V predmetni zadevi sta javna uslužbenca državnega organa dosegla odlog izvršbe na nepremičnine v nasprotju z veljavnimi predpisi, v zameno za navedeno uslugo pa je 51-letni javni uslužbenec državnega organa zahteval od prijavitelja 20.000 evrov.
13. julija 2016, ob 12.15, so kriminalisti na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov po izvršitvi kaznivega dejanja navideznega jemanja podkupnine v znesku 10.000 evrov osumljenega prijeli in mu odvzeli prostost. V nadaljevanju so opravili hišne preiskave na štirih naslovih pri dveh osebah, od tega dve preiskavi v pisarnah javnih uslužbencev državnega organa.
Celotna zadeva je v fazi zbiranja obvestil. Po vseh zbranih obvestilih bodo kriminalisti zoper dva javna uslužbenca državnega organa podali kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo RS.
Na podlagi dosedanjih ugotovitev domnevamo, da je bilo takih primerov v obeh preiskavah še več, zato pozivamo vse občane, ki bi lahko dali kakršne koli koristne podatke, naj to sporočijo celjskim oz. murskosoboškim kriminalistom ali na telefonsko številko policije 113.
