V Dobruški vasi smo predstavili projekt Skupa-j, ki se mu je policija pridružila leta 2013 in je namenjen preprečevanju diskriminacije ter krepitvi sobivanja med romskimi skupnostmi in večinskim prebivalstvom. V okviru projekta smo tam postavili mobilno učilnico, v kateri se otroci že od letošnjega maja učijo slovenskih besed, različnih igric, ustvarjalnih tenik, rutine in navad, ki jim bodo olajšale prehod v šolske klopi. Dogodka so se udeležili tudi generalni direktor policije Stanislav Veniger, direktor Policijske uprave Novo mesto Janez Ogulin in župan občine Škocjan Jože Kapler.
Otroci so ob današnji predstavitvi pokazali, česa vse so se v mobilni učilnici naučili.
Zvočni posnetek izjave Stanislava Venigerja (mp3)
Zvočni posnetek izjave Janeza Ogulina (mp3)
Zvočni posnetek izjave Irene Čengija Peterlin (mp3)
Zvočni posnetek izjave Jožeta Kaplerja (mp3)
Prvi pozitivni učinki tega projekta so že vidni. Trije otroci, ki so poleti obiskovali mobilno učilnico, so se letos septembra vpisali v prvi razred Osnovne šole Frana Metelka Škocjan. Njihovo vključevanje v osnovno šolo je bilo veliko lažje, sprejeli so navade in rutine šolskega vsakdana, znajo pa že tudi nekaj besed slovenskega jezika. Kot je poudarila ravnateljica šole Irena Čengija Peterlin, doživljajo romski otroci ob vstopu v osnovno šolo velike stiske, saj je to navadno njihov prvi stik z zunanjim svetom, z neromskim prebivalstvom v njim tujem okolju, to je prva ločitev od staršev. "Otroci, ki so obiskovali mobilno učilnico in so se letos vključili v našo osnovno šolo, so že poznali dnevno rutino, nekaj slovenskih besed, razumeli so slovenska navodila, znali so vprašat, če so bili npr. lačni. To je bila za te otroke izjemno velika prednost. Doživljali so opazno manjše stiske kot drugi romski otroci, ki bivalnika niso obiskovali."
"Tudi midva bova šla kmalu v šolo!"
"Današnji dogodek je v znamenju sproščenosti in spontanosti. Ne glede na to pa moram poudariti, da je sam projekt izjemno kompleksen. Njegova realizacija je zahtevala veliko znanja, izkušenj, prilagajanja in tudi ustvarjalnosti," je dejal generalni direktor policije Stanislav Veniger in se ob tem zahvalil "občini Škocjan, ki nam je prišla naproti in podprla naša prizadevanja, strokovnima sodelavkama, Vidi in Mini, ki sta projektu vdahnili dušo in ga požrtvovalno, kljub vsem težavam in težavicam, spretno uresničujeta iz dneva v dan, ter staršem, ki so nam v varstvo in neke vrste izobraževanje zaupali svoje otroke in ki jih vsak dan znova spodbujajo, da pridejo v učilnico", je dejal Veniger in dodal: "Upam, da se bo projekt še okrepil in da bodo tudi prebivalci Dobruške vasi prepoznali, da je policija veliko več kot le represiven organ in da je naš temeljni namen delati za dobro družbe. Morda bomo tako skupaj lažje premagovali predsodke na obeh straneh in krepili sožitje med romskimi skupnostmi in večinskim prebivalstvom."
Preštevanje pik pred velikim nastopom.
Župan občine Škocjan Jože Kapler se je ob tej priložnosti zahvalil tako lokalni skupnosti kot tudi policiji. "Agrarna skupnost nam je namreč v uporabo odstopila del zemljišča, na katerem smo lahko postavili mobilno učilnico. Prav je, da se to izpostavi, saj se večinsko prebivalstvo velikokrat neupravičeno izpostavlja zgolj skozi nestrpnost, ko gre za romsko tematiko, na takšne pozitivne geste pa se rado pozabi." Župan se je zahvalili tudi policiji, ki je, kot je izpostavil, opravila delo, ki bi ga morale že v preteklosti opraviti nekatere druge institucije. "Čeprav to ni osnovno poslanstvo policije, se je skozi ta projekt policija pokazala kot vzajemna organizacija, ki si resnično prizadeva za napredek na področju sodelovanja z romskimi skupnostmi," je še dejal Kapler.
Policista "Mančija" otroci že poznajo in ga imajo za prijatelja.
"V veselje mi je, da je Policijska uprava Novo mesto dobila priložnost za sodelovanje pri tem projekti, ki zagotovo prispeva k boljšim odnosom, k napredku na tem območju. Vesel sem, da so projekt sprejeli tako prebivalci Dobruške vasi kot tudi celotna lokalna skupnost občine Škocjan. En del projekta so usposabljanja, namenjena javnim uslužbencem, drugi del pa je tale mobilna učilnica, ki jo predstavljamo danes in v kateri potekata vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok. Mobilna učilnica je že obrodila prve sadove, saj so se otroci iz Dobruške vasi, ki so obiskovali mobilno učilnico in so se letos vpisali med prvošolčke, uspešno vključili v osnovnošolski program. Želim si, da bi projekt živel naprej, da bi se razvijal. Glede na to, da smo zanj pridobili evropska sredstva, smo očitno uspeli prepričati evropske institucije v koristnost takšnega projekta. Upamo, da bo postal dobra praksa tudi za katero drugo evropsko državo," je v svojem nagovoru poudaril direktor novomeške policijske uprave, Janez Ogulin.
"Učiteljica" Vida je generalnega direktorja policije popeljala po skromnem prostoru mobilne učilnice, kjer se otroci učijo drobnih navad in spretnosti, s katerimi nevede delajo velike družbene premike.
Mobilna učilnica le ena od aktivnosti projekta Skupa-j
V Dobruški vasi 35, ki je eno od romskih naselij na Dolenjskem, je postavljena t. i. mobilna učilnica, ki je opremljena z igračami in didaktičnimi materiali ter tehnično opremo. V njej sta zaposleni dve strokovni sodelavki, ki romske otroke skozi igro učita slovenskega jezika, delavnih navad in dnevne rutine, ki bo otrokom olajšala vstop v osnovno šolo. Mobilno učilnico obiskuje okoli 17 predšolskih otrok, med počitnicami pa so učilnico obiskovali tudi šoloobvezni otroki (23), kjer so jim vzgojiteljice nudile učno pomoč pri predmetih, pri katerih so imeli slabe ocene. Poleg tega v učilnici že potekajo tudi druge, vsebinsko različne in praktične delavnice za romske ženske. Socialni in zdravstveni delavci, ki poznajo lokalno okolje, so po dogovoru z romskimi skupnostmi pripravili šest delavnic iz tistih tem, ki so bile za skupnost in njene člane najbolj koristne in uporabne.
Kako poteka delo v mobilni učilnici?
Strokovni sodelavki Vida in Mina otroke učita osnovnih stvari; od tega, kako si pravilno umiti roke, do tega, kako pravilno držati svinčnik, biti ustvarjalen, učita jih tudi slovenskega jezika itd. Delavnice se začnejo vsak delovni dan okoli 9. ure, ko najprej zapojejo pesmico in se tako motivirajo za delo. Do desetih imajo sproščen program, sledita umivanje rok in malica. Potem začnejo z "resnim" delom - učijo se slovenskih besed, in sicer s pomočjo slik, ki jih poimenujejo tudi v romskem jeziku. Učijo se različnih tehnik risanja in družabnih iger, ki jih do sedaj niso poznali. Včasih pogledajo tudi kakšno poučno risanko.
Strokovni sodelavki otroke iz Dobruške vasi pripravljata tudi na šolo, npr. na to, da bodo morali pri pouku nositi šolske copate, kar zanje ni samoumevno. Mina in Vida sta malčkom več kot očitno izjemno prirasli k srcu, saj ju sprejemajo in z veseljem z njima preživljajo velik del dneva. Najmlajši prebivalci naselja so nad projektom in "učiteljicama" tako navdušeni, da so učilnico obiskovali celo med počitnicami. Strokovni delavki, ki skrbita za otroke, sta presenečeni nad napredkom. Kot pravita, je ves trud poplačan, ko slišita otroka, ki reče "lahko dobim še malo vode, prosim" in "hvala".
Prvi uspehi mobilne učilnice
Trije otroci, ki so od maja 2014 obiskovali mobilno učilnico za predšolske otroke, so se letos septembra vpisali v prvi razred Osnovne šole Frana Metelka Škocjan. Kot je poudarila ravnateljica šole, Irena Čengija Peterlin, so ti otroci "veliko lažje sprejeli navade in rutine šolskega vsakdana. Niso bili preplašeni in niso jokali ob vstopu v šolo, razumeli so učiteljico, kaj jim pripoveduje, saj so se že naučili nekaj slovenskih besed. Brez težav so tudi sledili vsem navodilom."
Zakaj projekt Skupa-j?
Da bi še izboljšali varnostni vidik sodelovanja z romskimi skupnostmi se je Policija leta 2013 pridružila projektu Skupa-j, ki je namenjen premagovanju družbenih ovir, stereotipov in predsodkov na obeh straneh, s tem pa tudi krepitvi sobivanja med romskimi skupnostmi in večinskim prebivalstvom. K uspešnemu izgrajevanju pozitivnega odnosa med pripadniki različnih skupin namreč lahko veliko prispevamo tudi v Policiji, kjer stremimo k izgrajevanju sodobne, predsodkov osvobojene organizacije, ki si prizadeva za spoštovanje in uresničevanje človekovih pravic in svoboščin, za vse prebivalce enako. Z izobraževanjem, ki je tudi podlaga uspešni socialni integraciji, lahko preprečimo in premagamo številne konflikte, saj ti velikokrat izhajajo iz neznanja, nerazumevanja in strahu pred nepoznanim. S preprečevanjem in uspešnim reševanjem konfliktov pa se izboljšuje tudi raven varnosti v državi.
V Policiji zato že vrsto let skupaj z drugimi pristojnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in predstavniki romske skupnosti izvajamo programe za delo v večkulturni družbi. Skozi te programe na eni strani policistom predstavljamo življenje in kulturo Romov, njihovo zgodovino, vero, vrednote in običaje, že leta pa jih učimo tudi osnov romskega jezika. Na drugi strani pa policijo uspešno približujemo romskim skupnostim. V romskih naseljih smo pripravili že veliko preventivnih dogodkov, na katerih smo predstavili svoje delo in pristojnosti, dolžnosti, kdaj moramo ukrepati in zakaj. Leta 2013 pa smo se pridružili tudi projektu Skupa-j. Ime projekta izhaja iz romske besede "skupa", ki pomeni skupaj. Romski besedi je dodana še črka "j", kar nazorno združuje romsko in slovensko besedo, ki imata enak pomen. Združitev besed pa simbolizira sodelovanje romske in slovenske skupnosti.
Ostale aktivnosti projekta Skupa-j
Projekt Skupa-j je enoleten projekt, ki je v grobem razdeljen na dva glavna dela: prvi je namenjen javnim uslužbencem (predvsem iz centrov za socialno delo), ki so v stiku z romsko populacijo, drugi del pa je namenjen pripadnikom romske skupnosti. V okviru projekta poleg aktivnosti v mobilni učilnici potekajo še naslednje aktivnosti:
Delavnice za prepoznavanje in preprečevanje nestrpnosti
Za javne uslužbence, ki delajo s pripadniki romskih skupnosti, smo pripravili različne delavnice, na katerih uslužbenci spoznavajo nekatere koristne socialne veščine in pojme kot so predsodki, stereotipi, ksenofobija itd. Predvsem spoznavajo orodja, s katerimi lahko prepoznajo in preprečijo različne oblike predsodkov in nestrpnosti. Do sedaj smo pripravili že 8 od skupno 12 usposabljanj. Potekala so JV Sloveniji (Dolenjska, Bela krajina, Posavje) in v SV Sloveniji (predvsem v Mariboru).
Učenje osnov romskega jezika
Za javne uslužbence, ki delajo s pripadniki romskih skupnosti, je poznavanje osnov romskega jezika izjemno koristno, saj lahko s tem premostijo marsikatero komunikacijsko pa tudi družbeno oviro. V sodelovanju s predavatelji in govorci, ki jim je romski jezik materni, smo javnim uslužbencem predstavili osnove sporazumevanja v romskem jeziku, najpomembnejše in najbolj pogosto uporabljane besede ter besedne zveze itd. V okviru projekta je že bilo izvedenih šest tečajev osnov romskega jezika in sicer za uslužbence Centra za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik, Centra za socialno delo Ljubljana Moste ter za policiste iz PU Maribor in PU Murska Sobota (dve izvedbi). Do sedaj se je skupno usposabljalo 79 javnih uslužbencev.
Namen projekta Skupa-j
Namen projekta je preseči družbena nerazumevanja in razlike, ki izhajajo iz etnične oz. narodnostne pripadnosti, ter dvigniti kakovost sobivanja med večinskim prebivalstvom in romskimi skupnostmi. S projektom želimo:
- doseči boljše razumevanje kulturnih razlik ter preseči stereotipe in predsodke,
- nadgraditi in razvijati obstoječe politike za odpravo diskriminacije Romov
- okrepiti možnosti za izboljšanje ekonomsko-socialnega položaja pripadnikov romske skupnosti ter spodbuditi njihovo vključevanje v civilnodružbeno sfero,
- združiti več dobrih praks na področju vključevanja romskih otrok v šole, osveščanja in krepitve vloge romskih žensk in izboljšanja kakovosti življenja Romov.
