Ob Mednarodnem dnevu muzejev, ki ga od leta 1977 organizira Mednarodni muzejski svet (ICOM), se v muzejih po svetu pripravljajo posebni dogodki, ki poudarjajo vlogo muzejev v družbi. Muzej slovenske policije je tako danes, 22. maja 2012, svoja vrata odprl za novinarje, za katere je pripravil voden ogled in predstavitev svojega dela.
Poleg predstavitve muzeja medijem smo ob dnevu odprtih vrat organizirali tudi okroglo mizo z naslovom Muzej slovenske policije - preteklost, sedanjost, prihodnost, ki sta se je udeležila tudi notranji minister dr. Vinko Gorenak in generalni direktor policije Janko Goršek. Na okrogli mizi je kustodinja Darinka Kolar Osvald predstavila trenutno stanje muzeja in idejno zasnovo sodobnega slovenskega policijskega muzeja. Ob tej priložnosti sta se predstavila tudi Vojaški muzej Slovenske vojske in Muzej hrvaške policije.
Novi pristopi policije pri preprečevanju kriminala temeljijo tudi na spoznanju, da policija ne more preprečevati kriminala sama, brez skupnosti. Potrebuje pomoč, predvsem pri opozarjanju na negativne pojave, odkrivanju teh pojavov in zagotavljanju koristnih informacij, ki pomagajo pri prijetju storilcev. Zato je pomembna tudi muzejska dejavnost, ki je kot nadgradnja strokovnega znanja potrebna za strokovno javnost, za zunanje javnosti pa kot način osveščanja o pomenu preprečevanja kriminalitete. Obenem je muzej tudi promocija dela slovenske policije za domače in tuje obiskovalce.
Muzej slovenske policije je namenjen tako strokovni kot tudi obči javnosti
Začetki muzeja segajo v leto 1920. Vsebinsko bogate zbirke so bile že nekdaj študijski pripomoček pri kriminalistiki in kazenskem pravu ter spoznavanju zgodovine organov za notranje zadeve kot predhodnikov današnjega varnostnega sistema. Namenjen je bil kadetom in učencem srednje policijske šole, kandidatom za policiste, študentom policijsko-varnostne, pravne in medicinske fakultete, študentom družboslovnih smeri in etnologije, penologom, socialnim delavcem, defektologom in tudi drugim strokovnjakom. Za strokovno javnost je muzej torej pomembno učilo, s pomočjo katerega se seznanja z dokazanimi primeri kaznivih dejanj in odkritjem njihovih storilcev ter načini odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja kaznivih dejanj.
Za občo javnost pa je seznanitev z različnimi oblikami kriminalitete pomembna s preventivnega vidika, saj posameznika opozori, naj dodatno poskrbi za lastno varnost in varnost svojega premoženja ter tako zmanjša možnost, da postane žrtev kriminala. Obiskovalci se lahko tam poučijo o nevarnostih v vsakdanjem življenju in se naučijo ravnanja ob srečanju s kriminalno dejavnostjo oziroma preventivnega in varnejšega obnašanja. Z geslom Preprečujmo kriminal skupaj! poskušamo tudi v Muzeju slovenske policije, kot v celotni policiji, dvigniti raven zavedanja o varnosti kot vrednoti, za katero je treba skrbeti. Ker preprečevanje kriminala vedno poteka v sodelovanju s policijo, je pomembno tudi spoznavanje njenega dela, saj lahko le tako vzpostavimo partnerski odnos pri zagotavljanju varnosti.
Da bi vsebino muzeja čim bolj približali različnim javnostim, muzej že nekaj let tudi uspešno gostuje po vsej Sloveniji, kjer ob različnih priložnostih in na različnih krajih predstavljamo posamezne zbirke ali njihove dele.
V policijskem muzeju si lahko ogledate različne zbirke
Muzej posega na različna področja policijskih znanosti, kriminologije, kriminalistike, viktimologije, penologije, defektologije, sociologije, psihologije in psihiatrije, tudi kulturologije, etnologije in etnografije, tehnike, medicine - zlasti sodne oziroma forenzike, raznovrstnih laboratorijskih dejavnosti in še na različna druga področja. Muzej slovenske policije danes sestavljata dva oddelka: Kriminalistični oddelek, v katerem so prikazana kazniva dejanja, in Oddelek o razvoju varnostnega sistema.
Kriminalistični oddelek sestavljajo zbirke:
- krvni in seksualni delikti,
- premoženjski delikti,
- akcija Sprava,
- gospodarska kriminaliteta,
- ilegalni prehodi preko državne meje,
- statistika evidentiranih kaznivih dejanj policije od leta 1968 do 2006 in
- kratek zgodovinski pregled kaznovanja skozi stoletja.
Kazniva dejanja so na panojih prikazana fotografsko - statični ogled kraja kaznivega dejanja - in pisno, z odgovori na vseh "sedem zlatih vprašanj kriminalistike", s poudarkom na storilcih kaznivih dejanj in načinih odkritja. V vitrinah pod panoji so corpora delicti, predmeti, s katerimi so bila storjena kazniva dejanja, predmeti, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, ali predmeti, pridobljeni s kaznivimi dejanji. Ogledati si je mogoče tudi edinstveni originalni Kazenski zakonik – Constitutio Criminalis Carolina iz leta 1532, Kazenski zakonik Marije Terezije iz leta 1768 in druge zakone, ki so bili uveljavljeni na naših tleh.
V muzeju je na lutkah predstavljenih osem uniform iz različnih obdobij, ogledate pa si lahko tudi zbirko o vojni za samostojno Slovenijo z naslovom Človeka nikar!, ki prikazuje aktivnosti policije za samostojno in demokratično Slovenijo. V muzeju je shranjena tudi razstava 60 let Policijskega orkestra, ki predstavlja prehojeno pot glasbenikov edinega protokolarnega orkestra v Republiki Sloveniji.
Več o zbirkah, ki si jih je moč ogledati v muzeju
Muzej slovenske policije ima dolgo zgodovino
Za slovenski kriminalistični muzej viri omenjajo zbiranje gradiva že leta 1920. Prostore je imel v takratni šempetrski vojašnici. Med drugo svetovno vojno je bil preseljen v nekdanjo prisilno delavnico na Poljanskem nasipu, kjer se je velik del gradiva izgubil. Kar ga je ostalo, so ga po vojni prenesli v Šolo narodne milice v Šiško. Zbirali so dodatno gradivo, tako da je bil novi muzej 30. septembra 1947 odprt za strokovno javnost in pripadnike organov za notranje zadeve.
Leta 1970 so ga prenesli v Tacen, kjer je bila 1967 ustanovljena Srednja strokovna šola. Po nekaj letih razvoja in sprememb je bil 14. decembra 2006 Muzej slovenske policije ponovno odprt v pritličju Policijske akademije v Tacnu, kjer je še danes. Mizej je bil takrat zaradi prostorske stiske odprt v manjšem merilu, vendar z izhodiščem, da se naprej razvija z vsem svojim poslanstvom.
Več o zgodovini policijskega muzeja
