S 1. januarjem 2005 se je v policiji začel izvajati projekt Samostojna policijska postaja. Zanj se je policija odločili zato, da bi policijsko delo čim bolj približala ljudem, ter jim omogočila, da bodo imeli možnost izpostaviti tiste varnostne probleme, ki jih po njihovem mnenju najbolj ogrožajo.
To bo dosegla tako, da bodo policijske postaje čim bolj odprte za mnenje javnosti.
S projektom je policijskim postajam zagotovljeno samostojno načrtovanje dela in razporejanje policistov na delo, prav tako lahko samostojneje izbirajo različne metode in oblike dela, tako represivnega, kot preventivnega značaja in tako tudi lažje upoštevajo interese lokalne skupnosti. Gre namreč za določeno stopnjo decentralizacije policijskega dela in sicer na področju razporejanja in organiziranja dela ter do določene mere tudi na področju postavljanja prioritet dela na lokalni ravni.
Projekt, ki ga je pripravila za to ustanovljena projektna skupina, bo potekal dve leti in se poskusno izvaja na šestih policijskih postajah in sicer na PP Ptuj, PP Slovenske Konjice, PP Ravne na Koroškem, PP Ljubljana Vič, PP Trebnje in PP Izola. Izbor postaj je potekal na podlagi razpisa, kar pomeni, da so se postaje lahko same prijavile. S tem smo želeli zagotoviti to, da bi bili komandirji policijskih postaj tudi motivirani za delo v projektu, saj se bo od njih pričakovala večja odgovornost in kreativnost pri doseganju zastavljenih ciljev.
Najpomembnejši cilji projekta:
- povečati občutek varnosti ljudi in ohraniti obstoječe stanje varnosti, glede na statistične pokazatelje;
- z boljšim delom doseči večje zaupanje in zadovoljstvo ljudi z delom policistov ter boljše medsebojno sodelovanje, zlasti pri preventivnem delu.
Kako bomo cilje merili?
Na policijskih postajah, ki sodelujejo v projektu, se bodo uporabljala dodatna merila za ocenjevanje uspešnosti dela. Ostanejo pa kriteriji statističnih podatkov, in sicer zaradi primerjave z drugimi postajami. Same spremembe meril so odvisne od postavljenih ciljev v projektu. Če želimo, da bodo policijske postaje ponovno vzpostavile stik s prebivalci lokalne skupnosti, si pridobile večje zaupanje, medsebojno sodelovanje ter večje zadovoljstvo z delom policije, bodo morale, poleg seveda klasičnih represivnih oblik, bolj pogosto izvajati preventivne oblike in metode dela, ki jih pa ne moremo meriti na podlagi klasičnih statističnih podatkov. Prav tako bodo postaje izvajale večinoma tiste naloge, ki bodo odraz varnostnih razmer okolja, v katerem delujejo, zato jih po številu različnih ukrepov po posameznih delovnih področjih ne bomo mogli primerjati z drugimi postajami. Zaradi vsega tega je potreben nekoliko drugačen pristop, ki nam omogoča, da bodo policijsko delo ocenjevali prebivalci lokalne skupnosti.
Izvedena je bila že anketa javnega mnenja in sicer na območjih postaj, kjer se projekt izvaja, in na območjih postaj, ki niso v projektu, vendar so po velikosti primerljive s projektnimi postajami in sicer na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica, PP Šentjur pri Celju, PP Radlje ob Dravi, PP Ljubljana Bežigrad, PP Metlika in PP Piran. Anketiranje se bo izvajalo še po enoletnem izvajanju projekta in po zaključku projekta. Projektna skupina pa tudi sproti razrešuje različna vprašanja in dileme, ki se pojavljajo med izvajanjem projekta.
Potek projekta bo spremljala nadzorna skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki različnih služb znotraj Generalne policijske uprave, Ministrstva za notranje zadeve in Fakultete za policijsko-varnostne vede. Njihova naloga bo oceniti uspešnost projekta in sicer na podlagi: poročila projektne skupine, ki je projekt pripravila, primerjave rezultatov anket med projektnimi in neprojektnimi postajami, mnenja predstavnikov organov in organizacij lokalnih skupnosti in mnenja samih policistov, ki bodo projekt izvajali.
Policija za projekt ne bo porabila veliko dodatnih finančnih sredstev. Edini strošek projekta je anketiranje, ki ga izvajajo študentje, ki so štipendisti Ministrstva za notranje zadeve in nekateri drugi. Predvidoma bodo stroški anketiranja znašali okoli 2.300.000 SIT.