V slovenskem visokogorju, na območju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp, so policisti gorske enote 23. avgusta 2008 izvedli skupno preventivno akcijo za zagotavljanje splošne varnosti pohodnikov, planincev, gornikov.
Po julijski večji preventivni akciji policije v gorah in po aktivnostih, izvedenih na območjih posameznih policijskih uprav, so policisti obiskovalcem gora tokrat svetovali in jih opozarjali na naslednjih planinskih poteh oz. smereh:
- Planina Blato - Sedmera jezera - Komarča
- Vršič - Mojstrovka - Vršič
- Kamniška Bistrica - Repov kot - Srebrno sedlo - Planjava
- Mangrtsko sedlo
- Vrata - Luknja - Plamenica - Triglav - Vrata
- Kališče - Storžič - Velika Polana - Kališče
- Lepena - Krnska jezera - Krn - Lepena
Opozarjali so jih predvsem na pomen varnega gibanja, primerne obutve in oblačil, vpisovanja v knjigo obiskovalcev gora, spremljanja vremenske napovedi idr.
Na podlagi dopoldanske informacije meteorološke službe na Kredarici o bližajoči se nevihti, ki naj bi Julijske alpe zajele že opoldne, pa so policijske patrulje, ki so 23. avgusta sodelovale v preventivni akciji, vse planince, ki so jih srečale pri vzpenjanju, opozorile tudi na resno nevarnost hudih neviht z močnejšim deževjem in strelami ter možnih snežnih padavin ponoči.
Bliža se nevihta
Pred grmenjem in strelami so v dolino bežale tudi ovce
Policisti so tako na območju Mojstrovke zaradi resne nevarnosti za življenje v dolino napotili tri tujce, na območju Triglava sedem domačih planincev in osem tujih turistov ter na območju Mangarta pet domačih in sedem tujih planincev. Po sestopu v dolino so se vsi planinci zahvalili za pomoč, predvsem pa policistoma na območju Mangarta, ki sta pomagala varno sestopiti družini s tremi otroki, starimi med 4 in 8 let.
Neprimerna obutev: v copatih na vrhu Mangarta (spodaj)
Skupaj so policisti zaradi neprimerne opreme (obutev, oblačila, čelada), predvsem pa zaradi jasne in nedvoumne napovedi o poslabšanju vremena v gorah opozorili 41 planincev, in sicer 18 domačih in 23 tujcev, med katerimi je bilo največ Madžarov, Poljakov in Čehov. Vseh 18 domačih planincev je opozorila oziroma priporočila policistov upoštevalo. Tudi med opozorjenimi tujci jih je opozorila policistov upoštevalo 18, medtem ko pet tujih planincev njihovih opozoril ni upoštevalo, ampak so odšli naprej proti Triglavu, in to v nizkih športnih copatih, čeprav so bili opozorjeni, da bo ponoči nad 2000 metri zapadel sneg in bo sestop zelo nevaren.
Kljub lanskoletnim smrtnim žrtvam zaradi padajočega kamenja je na zavarovanih poteh še vedno opaziti več kot polovico planincev, ki ne nosijo čelade.
Po besedah vodje preventivne akcije Roberta Kralja oz. pomočnika poveljnika za gorsko enoto, ki deluje v okviru posebne policijske enote, je lahko podcenjevanje visokogorja izredno nevarno: "Ne znamo si predstavljati, kaj razmišljajo planinci, ki kljub glasnem bližajočem se grmenju in črnim oblakom, ki zagrinjajo vrhove, ter nenazadnje natančni vremenski napovedi z izrecnimi opozorili na nevihte v gorah brezskrbno nadaljujejo svojo pot, za povrh še brez vsakršne opreme za bivakiranje. Pri tujcih opažamo, da se v naše visokogorje odpravijo nekako "mimogrede", na poti skozi Slovenijo v druge države, na kar kaže tudi njihova neustrezna oprema: nizki šporni copati, kratke hlače in majice, manjši 15-litrski nahrbnik nosi običajno le eden izmed skipine, drugi ga sploh nimajo. Vsi pa imajo planinsko karto Julijskih Alp, vendar iz nje ne znajo razbrati težavnosti in dolžine poti niti ne poznajo značilnosti in zahrbtnosti naših gora. Lep primer opisanega sta bila tuja turista, obuta v nizke športne copate, oblečena v kratke hlače in majico brez rokavov, moški z manjšim nahrbtnikom in seveda planinsko karto Julijcev v rokah, njun cilj pa je bil 'Stenar', in to na poti pod Sovatno ob 12.30, ko je že začelo rositi. Izkušen planinec ima od tam dobre tri ure hoda, v zgornjem delu poti po zelo izpostavljenem skalovju. Na srečo sta upoštevala naše priporočilo, da se nemudoma vrneta v dolino."
Nekaj nasvetov
Priprave na planinski vzpon ali pohod:
- Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v ostalih letnih časih pa izognete mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.
- Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht ipd.) in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.
- Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.
- Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z zdravnikom.
- Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).
- Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.
- O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.
- Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajte.
- Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti, kajti vse več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih, iskanje poškodovanih izven poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi ostale planince, ki se gibljejo po poteh.
Hoja v gore:
- Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vzdrževati tudi znotraj večje skupine.
- Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je potrebno imeti čas in budno je potrebno opazovati okolico ter poslušati - padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem.
- Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje, naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek.
- Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.
- Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.
- Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja.
- Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.
- Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečuje izčrpanost in dehidracijo.
- Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.
- Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.
- Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.
- Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.
- Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesreči čimprej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.