V. d. generalnega direktorja policije mag. Senad Jušić se je danes, 4. maja 2023, na Bledu sestal s šefom avstrijske policije, generalnim direktorjem za javno varnost dr. Franzem Rufom. Glavna tema njunega pogovora je bila dvostransko sodelovanje med policijama obeh držav, govorila pa sta tudi o nedavno okrepljenih skupnih aktivnostih pri nadzoru skupne meje in migracijskih razmerah.
Mag. Jušić in dr. Ruf sta izrazila zadovoljstvo, da so odnosi na področju policijskega sodelovanja tradicionalno zelo dobri, pri čemer pa je mag. Jušić izrazil obžalovanje nad odločitvijo Avstrije o vnovičnem podaljšanju nadzora na skupni meji in se zavzel za čimprejšnjo opustitev kontrole na slovensko-avstrijski meji.
Sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi policisti učinkovito poteka prek dveh centrov za policijsko sodelovanje Dolga vas in Vrata Megvarje, kot tudi v okviru Interpola, Europola, urada Sirene in Salzburškega foruma ter na ravni delovnih skupin Sveta Evropske unije. K tesnim odnosom je nedvomno pripomogla tudi napotitev slovenskega policijskega atašeja na Dunaj, marca pa so sodelovanje med državama še dodatno okrepile skupne aktivnosti v obliki mešanih patrulj in poostrenega nadzora.
Slovensko delegacijo so poleg mag. Senada Jušića, v. d. generalnega direktorja policije, sestavljali še pomočnik generalnega direktorja policije Jože Senica, slovenski policijski ataše na Dunaju Vladimir Pocek, direktor Uprave uniformirane policije Marko Gašperlin, direktorica Policijske uprave Kranj Melita Močnik, direktor Policijske uprave Maribor mag. Donald Rus in predstavnica Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Jana Ristanović.
V delegaciji iz Avstrije so bili dr. Franz Ruf, generalni direktor za javnost varnost, Günter Wendt iz Oddelka za mejne zadeve in tujce deželnih policijskih direkcij, Günter Schnittler, vodja Oddelka za integrirano upravljanje meja, dr. Michaela Kohlweiß, direktorica Deželne policijske direkcije Koroška, mag. Gerald Ortner, direktor Deželne policijske direkcije Štajerska, Tanja Grahammer, javnost dela Generalne direkcije za javno varnost, Martin Nief, strokovni referent Generalne direkcije za javno varnost, in Peter Eglauer, uradnik za zvezo v Zagrebu, pristojen tudi za Slovenijo.
Skupne aktivnosti pri nadzoru na notranjih mejah
V. d. generalnega direktorja policije mag. Senad Jušić je v pogovoru izpostavil pomen schengenskega območja kot enega najpomembnejših dosežkov EU, ki ga je treba ohraniti. Stališče Slovenije je, da mora biti nadzor na notranjih mejah EU uveden kot skrajni ukrep in da mora biti sorazmeren glede na ugotovljeno grožnjo, predvsem pa mora biti začasen in odpravljen takoj, ko pogoji zanj niso več izpolnjeni.
Ob tem je mag. Jušić izrazil obžalovanje nad odločitvijo Avstrije o vnovičnem podaljšanju nadzora na meji: "Že večkrat smo jasno izrazili naše pomisleke in na podlagi konkretnih statističnih podatkov dokazali, da gre za prekomeren ukrep." Slovenska policija na meji med Slovenijo in Avstrijo ne zaznava povečanega nedovoljenega prehajanja meje, prav tako je obseg vračanja na skupni meji zanemarljiv. Od 1. januarja do 20. aprila letos je namreč slovenska policija od avstrijskih varnostnih organov sprejela 14 oseb (od tega 4 državljane Slovenije), v enakem obdobju leta 2022 pa je bilo sprejetih 23 oseb (od tega 4 državljani Slovenije). Leta 2022 je bilo iz Avstrije sprejetih 58 oseb, leta 2021 70, leta 2020 pa 176. Dejstvo ostaja, da večji del migracijskih tokov iz smeri Zahodnega Balkana v Avstrijo poteka preko drugih držav članic in ne Slovenije, čemur pritrjujejo tudi podatki agencij EU. "Nadzor na meji bi zato morali nadomestiti drugi ukrepi, kot so mešane patrulje, poostreni nadzori ter ostale skupne akcije in vaje na podlagi ocen tveganja."
Šefa policij sta se na srečanju strinjala, da so mešane patrulje in druge skupne aktivnosti, ki so se izvajale marca in aprila na območjih policijskih uprav Kranj, Celje, Maribor in Murska Sobota, potekale v skladu z dogovorom, tekoče in brez posebnosti. Te metode so se izkazale za učinkovite, prav tako pa ne predstavljajo bremena za obmejno prebivalstvo, potnike in gospodarstvo. Dogovorila sta se, da bosta policiji nadaljevali z okrepljenim sodelovanjem v okviru mešanih patrulj in drugih skupnih aktivnosti.
Mag. Jušić je dodal, da so migracijski tokovi odvisni predvsem od dogajanja v državah izvora in jih ne moremo učinkovito upravljati šele na naših notranjih mejah: "Zato moramo okrepiti tudi varovanje zunanje meje EU, saj se bomo le na ta način lahko uspešno spopadli z nedovoljenimi migracijami in aktivnostmi kriminalnih združb. Prav tako pa je treba okrepiti sodelovanje z državami tranzita v naši regiji. Prav temu je namenjen tudi proces Brdo, ki že vrsto let služi kot platforma za obravnavanje aktualnih izzivov s področja notranje varnosti in migracij."
Zgledno bilateralno sodelovanje tudi na drugih področjih
Dvostransko sodelovanje z Avstrijo je že vrsto let sicer na visoki profesionalni in prijateljski ravni. Sodelovanje med slovensko policijo in avstrijskimi varnostnimi organi je pravno urejeno z različnimi mednarodnimi pogodbami, sporazumi in meddržavnimi dogovori.
Z avstrijskimi kolegi tako sodelujemo na področju preprečevanja in odkrivanja kriminalitete (na primer v boju proti mednarodnim kriminalnim združbam, ki trgujejo s prepovedanimi drogami in ljudmi, pri preiskovanju velikih tatvin, tatvin vozil in ropov, gospodarske in ekološke kriminalitete, korupcije v športu, krvnih in seksualnih deliktov idr.). Izmenjujemo si podatke o potovanju športnih ekip in navijačev na mednarodne športne prireditve, že vrsto let pa je zgledno tudi naše sodelovanje na področju usposabljanja policistov in kriminalistov v oviru Srednjeevropske policijske akademije (SEPA).
Med zadnjimi primeri dobrega sodelovanja med državama je pomoč avstrijske policijske helikopterske enote pri gašenju požarov na Krasu v avgustu 2022, za kar se je vodstvo policije avstrijskemu kolegu dr. Franz Rufu jeseni že osebno zahvalilo.
