Na današnji novinarski konferenci Generalne policijske uprave in Policijske uprave Maribor smo predstavili dosedanje ugotovitve kriminalistične preiskave sumov kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije v povezavi z zdravstvom.
Beno Meglič, vodja Sektorja kriminalistične policije PU Maribor, je podrobneje predstavil kriminalistično preiskavo na PU Maribor, Dragan Obolnar, mag., vodja Oddelka za poslovni in javni sektor na Upravi kriminalistične policije GPU, pa je spregovoril o delu policije na področju gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj.
Videoposnetek novinarske konference
Vodja SKP PU Maribor Beno Meglič je podrobneje opisal potek preiskave in povzel ugotovitve: "Kriminalisti SKP PU Maribor smo v tem tednu, s pomočjo kriminalistov iz policijskih uprav Ljubljana, Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Kranj in Nova Gorica, izvedli več zaključnih aktivnosti v zvezi s sumi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije. Več kot sto kriminalistov je na podlagi odredb preiskovalnega sodnika (93 odredb za skupaj 142 preiskav stanovanj, poslovnih prostorov in vozil) izvedlo aktivnosti v predkazenskem postopku. Za izvedbo vseh aktivnosti smo pristopili do več kot 200 različnih naslovov po Sloveniji. Ob hišnih preiskavah smo namreč opravili več kot sto zasegov različne poslovne in druge dokumentacije, elektronskih naprav in drugih predmetov, poleg tega pa smo opravili več kot 150 razgovorov. Na podlagi ugotovitev je bila podana tudi prva kazenska ovadba, z aktivnostmi v predkazenskem postopku pa nadaljujemo.
Včeraj zvečer smo oba osumljenca s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zanju odredila sodno pridržanje. Kazenska ovadba je bila podana zoper dva osumljenca, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po 257. členu KZ-1, ki je storjeno v sostorilstvu, zoper enega osumljenega zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1 in zoper devet osumljenih zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine po 262. členu KZ-1. Predkazenski postopek še poteka zoper 69 oseb, vse pa so osumljene storitve kaznivega dejanja dajanja podkupnine po 262. členu KZ-1. Predkazenski postopek usmerja Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.
Ugotovili smo, da sta osumljena zdravnika zlorabila svoj uradni položaj s tem, ko sta s kršitvijo različnih predpisov s področja medicine dela, prometa in športa skupaj oziroma v sostorilstvu neupravičeno izdajala zdravniška spričevala. Gre za spričevala, ki jih morajo podjetja in druge organizacije pridobiti za svoje zaposlene ali člane organizacij za dokazovanje zdravstvene sposobnosti za opravljanje določenega dela ali dejavnosti (npr. športne dejavnosti).
Pri tem izpostavljamo, da je prvoosumljeni zdravnik, ki ima licenco za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov s področja medicine dela, prometa in športa, svojo dejavnost v celoti prepustil drugoosumljenemu zdravniku, sicer zdravniku splošne medicine, ki ni specialist medicine dela, prometa in športa, čeprav je vedel, da drugoosumljeni za opravljanje te dejavnosti nima licence zdravniške zbornice in da preventivnih pregledov s področja medicine dela, prometa in športa ne sme opravljati.
Osumljena zdravnika sta kazniva dejanja izvrševala od leta 2011 na način, da se je eden od storilcev vnaprej dogovoril z zastopniki delodajalcev in športnih društev, da so mu dostavili podatke o zaposlenih delavcih oz. športnikih, ki jih potrebuje za izdajo zdravniškega spričevala. V nadaljevanju je nato proti plačilu izdal zdravniška spričevala s področja medicine dela, prometa in športa, ne da bi preventivne zdravstvene preglede delavcev oz. športnikov tudi dejansko opravil.
Izključni motiv pri obeh zdravnikih je bil koristoljubje, zaradi katerega sta zdravnika povsem zanemarila svoje poklicno poslanstvo varovanja zdravja ljudi. Potrjevala sta zdravstveno sposobnost oseb, ne da bi jih ustrezno pregledala. Denar, ki sta ga na ta način pridobila, sta si storilca medsebojno razdelila.
Ugotovili smo, da je bilo na tak način od leta 2011 izdanih nekaj manj kot 14.000 zdravniških spričeval za več kot 400 podjetij oz. organizacij. Predkazenski postopek poteka tudi zoper zastopnike oz. odgovorne osebe podjetij in drugih organizacij, ki so na tak način pridobili zdravniška spričevala in za to tudi plačali osumljenima zdravnikoma.
Z zbranimi obvestili in izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so bili ob zakonsko določenih pogojih odrejeni zaradi prikritega izvrševanja kaznivih dejanj, je bilo med drugim ugotovljeno, da je eden od osumljenih zdravnikov kot uradna oseba zlorabil svoj položaj zdravnika tudi s tem, da je v času epidemije covida-19 in veljavnosti ukrepov za zajezitev okužb z virusom SARS-Cov-2 več osebam, proti plačilu denarne nagrade, neupravičeno izdajal zdravniška potrdila o prebolevnosti virusa SARS-Cov-2, čeprav je vedel, da te bolezni osebe niso prebolele. Prav tako je osumljeni zdravnik v zvezi s covidom-19 proti plačilu neupravičeno izdajal potrdila o opravljenih hitrih testih (t. i. testih HAG) in testih PCR. V zvezi s covidom-19 je bilo skupno izdanih 90 različnih potrdil.
Osumljena zdravnika sta z navedenimi kaznivimi dejanji pridobila najmanj 1,2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Za eno izdano zdravniško spričevalo za področje športne dejavnosti sta osumljena zdravnika prejela od 10 do 15 evrov, za zdravniško spričevalo v zvezi z zaposlitvijo v podjetjih od 50 do 65 evrov, za izdana potrdila v zvezi s covidom-19 pa je en osumljeni zdravnik za eno potrdilo zahteval od 30 do 40 evrov.
Predkazenski postopek še ni zaključen, saj smo v hišnih preiskavah in drugih aktivnostih v zadnjih dneh zasegli veliko poslovne dokumentacije, elektronskih naprav in zbrali dodatna obvestila, ki jih je treba za utemeljitev suma še analizirati in preučiti.
Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika je predpisana zaporna kazen od enega do osmih let, za kaznivo dejanje jemanja podkupnine po členu 261 KZ-1 je predpisana zaporna kazen od enega do osmih let in denarna kazen, za kaznivo dejanje dajanja podkupnine po členu 262 KZ-1 je predpisana zaporna kazen od enega do šestih let in denarna kazen."
Policisti nad nezakonite bližnjice pri izdaji zdravniških potrdil
Vodja Oddelka za poslovni in javni sektor na UKP GPU Dragan Obolnar, mag., pa je opisal delo policije na področju gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj: "Preiskovanje težjih oblik gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj je ena temeljnih prioritet policijskega dela, identifikacija pojavnih oblik in področij, kjer so korupcijska tveganja največja, pa je eden od ključnih izzivov slovenske policije.
Med področja s tveganji nedvomno uvrščamo tudi zdravstvo. Zaznavanje korupcijskih kaznivih dejanj je še posebej zahtevno, saj se ta kazniva dejanja izvajajo prikrito, v zaprtem krogu oseb, interes za izvršitev pa imata tako dajalec kot prejemnik podkupnin oziroma daril.
Dokazovanje tovrstnih kaznivih dejanj zahteva od preiskovalcev veliko mero strokovnosti, proaktivnosti in izkušenj, še posebej pri izvajanju tako zahtevnih operativnih aktivnosti, kot so prikriti preiskovalni ukrepi. Gre za kompleksne, strokovno zahtevne, obsežne in dolgotrajne kriminalistične preiskave.
Ob predstavljeni kriminalistični preiskavi izpostavljamo, da gre za zavržna ravnanja vseh udeleženih oseb, zlasti pa tistih, ki jim je zaupana tako pomembna skrb, kot je skrb za zdravje. Takšna ravnanja imajo lahko poleg kaznivosti še druge posledice za prejemnike potrdil, delodajalce, druge deležnike in vse tiste, ki se te nevarnosti ne morejo zavedati, vse to pa zaradi lažnih dokazil o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev.
Policija v zadnjem obdobju obenem zaznava druge oblike zlorab na področju cepljenja proti nalezljivim boleznim, največkrat gre za različne oblike ponarejanja in uporabe ponarejenih listin – dokazil o prebolevnosti, testiranju in cepljenju.
Poudariti moramo, da naloga policije ni izvajanje inšpekcijskih nadzorov oz. revidiranje in da je kot organ odkrivanja na področju gospodarske kriminalitete zelo odvisna tudi od uspešnosti vseh nadzornih mehanizmov in ugotovitev pristojnih nadzornih organov ter institucij.
Policisti lahko preiskujemo le sume kaznivih dejanj, zato pozivamo vse, ki so jim znani konkretni primeri omenjenih zlorab, da o tem obvestijo pristojne organe, v primeru konkretnih kaznivih dejanj pa policijo in državno tožilstvo.
Slovenski policisti bomo tudi v prihodnje, v okviru pristojnosti in ob sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in državnim tožilstvom, ki usmerja tovrstne predkazenske postopke, temu področju in problematiki namenjali dodatno pozornost. Vse zaznane razloge za sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ne glede na to, kdo je oškodovanec ali storilec, pa bomo obravnavali in o ugotovitvah obvestili državno tožilstvo.
Vse državljane še pozivamo, naj zaradi lastnega zdravja in zdravja drugih ne iščejo in ne posegajo po tovrstnih 'nezakonitih' bližnjicah, saj gre pri takšnih ravnanjih, ob ogrožanju zdravja in življenja, tudi za izvršitev kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi bo policija ukrepala v skladu s pristojnostmi in izvedla vse potrebno za dokazovanje tovrstnih kaznivih dejanj zoper vse osumljence."
